Anita Horvat: Odslej na vseh velikih tekmovanjih cilj medalja

Tina Šutej je odličje prejela za sobotni nastop v skoku s palico, Anita Horvat je bila nocoj druga na 800 m za uspeh kariere. "Odslej bo na vseh velikih tekmovanjih cilj medalja," je zatrdila Anita Horvat.

V finalu je bila slabi dve sekundi pred njo le evropska prvakinja in lastnica izida sezone na svetu, Britanka Keely Hodgkinson, tudi srebrna na zadnjih olimpijskih igrah in svetovnem prvenstvu.

"Kmalu po startu sem si izborila izborila dober položaj in sem tekla skoraj ves čas na drugem mestu do cilja. Nisem videla ali čutila, kaj se dogaja za mano. Ko je prišla ciljna ravnina, sem vedela, da ne smem popustiti, ker bodo dekleta napadala. Vedela sem, da bom morala teči 'na polno'. Tedaj sem tudi pogledala na veliki zaslon, kaj se dogaja za mano," je povedala Horvat po podelitvi medalj.

Bila je v vlogi favoritinje, ima tretji izid sezone med Evropejkami. "Vloga favoritinje mi je ustrezala, mogoče sem računala na to, da se me bodo tekmice malo bale in mi dale položaj v finalu, ki sem si ga želela. Nisem čutila nekega pritiska. Ko sem prešla ciljno črto ,sem si dejala: Končno, končno, jo imam."

Šestindvajsetletnica je lani je v Eugenu na svetovnem prišla prvič v karieri na veliki tekmi prišla v finale in bila sedma. Tokrat so ji na slovesni podelitvi dobila srebro.

"To so posebni občutki, ko prideš v cilj in veš, da imaš medaljo in se ogrneš s slovensko trobojnico. Res posebni občutki. Ta medalja bo zame zagotovo ostala nekaj posebnega. Super je bilo na zmagovalnem odru. Posebni občutki so, ko se dvigne zastava ... Tega se ne da opisati."

Tako v kvalifikacijah kot tudi v polfinalu je zmagala v svojih skupinah. "S trenerjem Tevžem Korentom sva načrtovala taktiko iz kroga v krog, to pa se ne da natančno storiti in je bilo tudi precej improvizacije. Glavna cilja pa sta bila, da se ne zapletem v kakšno prerivanje in da prihranim kar največ moči za finale."

Že na začetku te zime je v Karlsruheju 27. januarja na mitingu zlate svetovne serije s časom dveh minut in 44 stotink dosegla osebni rekord in premagala tudi Freweyni Hailu iz Etiopije, srebrno lani na dvoranskem SP v Beogradu.

"Ta prva tekma sezone je bila res moja najboljša. Potem pa sem imela težave na preostalih, tekmice so me zapirale, delala sem taktične napake. Nikoli se mi potem ni izšlo. Če pogledam nazaj, je bilo to dobro, saj sem v tem času do EP res doživela vse mogoče na tekmovališčih po Evropi in to mi je v Istanbulu prišlo zelo prav."

Zdaj bo imela malo počitka, naslednji teden pa bo znova začela s treningi za poletje, ko bo glavna tekma na SP v Budimpešti. "Odslej ne bom šla na nobeno tekmo, tudi na tiste največje, brez cilja, da osvojim medaljo. Tudi v Parizu, kjer bodo že čez leto in pol olimpijske igre in moja glavna tekme kariere, bo tako."

Svetovni dvoranski rekord (1:55,82) je 2. marca leta 2002 Jolanda Čeplak tekla za zlato medaljo na EP na Dunaju. "Moja želja je tudi, da napredujem, svetovni rekordi pa so zato, da se jih 'podira'," je povedala Horvat, ki se je srebra veselila s svojim življenjskim sopotnikom, mariborskim jadralcem Žanom Lukom Zelkom.

Na prostem ima Horvat osebni rekord na 800 m pod dvema minutama, 1:58,96 je tekla lani v Chorzowu na Poljskem. Je tudi lastnica slovenskega rekorda na 400 m. Po zaslugi zdajšnjega trenerja Tevža Korenta pa se je počasi preusmerila na še enkrat daljšo razdaljo, čeprav je včasih menila, da je že 400 m predolga.

"Že ideja, da bom šla teči na 800 m, je bila zame zelo stresna. Za to, da sem gladko zamenjala disciplino, ima največ zaslug Korent. Postopoma me je pripravil na daljšo razdajo, to ni bila odločitev čez noč, saj sem kar nekaj časa še vedno tekla na 400 m," je pojasnila Horvat. Še lani je na SP v ZDA, sicer bolj za ogrevanje za tek na 800 m, tekla tudi na en stadionski krog.