Atletsko SP v ZDA s tremi rekordi in slovenskim zlatom
Osemnajsto svetovno prvenstvo v atletiki je bilo prvič v ZDA, gostiteljica je pričakovano končala na prvem mestu preglednice medalj, Slovenija si je delila 22. mesto z zlatom Kristjana Čeha. Padli so trije svetovni rekordi, izboljšali so jih domačinka Sydney McLaughlin, Nigerijka Tobi Amusan in Šved Armand Duplantis.
Med več kot 1700 atleti iz 179 držav ter ekipe beguncev je uspešna slovenska ekipa izenačila številno petih finalnih uvrstitev s prvenstva leta 2007 v japonski Osaki, kjer pa so osvojili srebrno in bronasto odličje. Dve leti pozneje je v Berlinu edino zlato medaljo do tega SP osvojil Primož Kozmus.
"Za nami je za Slovenijo izjemno uspešno SP, ki bo šlo v zgodovino. Čeh je osvojil zlato kolajno z rekordom prvenstev, Tina Šutej je bila blizu zmagovalnega odra, Anita Horvat je nepričakovano nastopila v finalu. Med evropskimi državami smo bili ena najboljših reprezentanc, tudi v svetovnem merilu smo visoko, zato smo prejeli številne čestitke. Tu smo bili zelo prepoznavni," je za STA nanizal predsednik Atletske zveze Slovenije Roman Dobnikar.
Izpostavil je, da so pri AZS v zadnjem letih razširili podporo športnikom, več kot 120 jih je vključenih v sofinanciranje zveze, atletov in atletinj. Napovedal je še več vlaganja, tudi v štafete.
Polovica desetčlanske ekipe je nastopila v finalih, v Eugenu se je obenem največ držav doslej veselilo takih dosežkov svojih športnikov, 81 jih je bilo, pet več od doslej rekordne Dohe 2019. Prve finaliste so imeli Liberija, Niger, Pakistan, Samoa, Filipini in Gvatemala. V katarski prestolnici je bilo pred tremi leti 26 držav z zlatimi medaljami, v Eugenu pa 29.
Na letošnjem prvenstvu, na katerem vnovič bi bilo Rusov in Belorusov, ni bilo pozitivnega dopinškega primera. Bilo pa je skupaj 58 pozitivnih testov novega koronavirusa, nobenega v slovenski vrsti.
Med pozitivnimi je bilo deset športnikov, trije zaradi tega niso smeli tekmovati, drugi so bili pozneje negativni, je ob koncu SP povedala tiskovna predstavnica Svetovne atletike Jackie Brock-Doyle.
Po Edmontonu 2001 je tekmovanje drugič potekalo v Severni Ameriki, v Eugenu, ki ima le 177.000 prebivalcev. Prizorišče tekmovanj, Hayward Field, je s 30.000 sedeži najmanjše od leta 1983, ko so v Helsinkih prvič gostili SP v kraljici športov.
SP, ki je potekalo od 15. do 24. julija, je bilo v lepem in slikovitem kampusu univerze Oregon, kjer so bivale ekipe v zelenem okolju narave. A travo vsako noč oblino zalivajo, sicer v suhem ozračju hitro postane rjava.
Poleg zelene barve univerze Oregon z maskoto race so bile najbolj zaželene barve zlata, srebrna in bronasta. Najboljši atleti na svetu so se veselili najvišjega nagradnega sklada doslej, ki je znašal 8.498.000 evrov.
Zmagovalci so prejeli po 70.000 evrov, za srebro in bron 35.000 oziroma 22.000 evrov, denarne nagrade pa so delili za uvrstitve do osmega mesta. V uvodi omenjeni trije svetovni rekorderji so prejeli dodatnih 100.000 evrov.
Prvenstvo se je končalo le slabe tri tedne pred evropskim prvenstvom v Münchnu (od 15. do 21. avgusta). Tam bo imela slovenska vrsta znova visoke tekmovalne cilje.
Tako bo tudi na naslednjem SP. Že naslednje leto ga bodo pripravili v Budimpešti, kjer bo novi nacionalni atletski stadion sprejel 40.000 gledalcev.
Svetovna atletika je v Eugenu za olimpijske igre v Parizu leta 2024 sprejela še eno novost, sistem repasaža za teke med 200 do 1500 m, tudi za ovire. V tekih na 100 m so že pred časom uvedli predtekmovanje.
To pomeni, da bodo imeli tisti, ki se v prvem krogu ne bodo uvrstili v polfinale, še eno možnost. Predsednik Svetovne atletike Sebastian Coe je dejal, da bodo tako imeli številni na OI vsaj dva nastopa. Repasaža na dolgih progah ne bo zaradi potrebne regeneracije med nastopi.