Slovenska atletika se z EP v Apeldoornu vrača s srebrom in bronom

Preostala slovenska peterica je izpadla v kvalifikacijah, najbližje finalu je bil Anej Čurin Prapotnik, ki je bil 13. v polfinalu na 60 m.

"Vesela sem srebra, veliko bolj kot prej. Zavedam se, da je težko stopiti na zmagovalni oder velikih tekem. Seveda sem si želela zlate medalje, a ne morem reči, da sem jo izgubila, kot sem menila kdaj prej, ampak da sem osvojila srebro," je po svojem petem članskem odličju na velikih tekmah od leta 2021 povedala Šutej.

"Prav enako kot srebra pred dvema letoma sem vesela tudi tokratnega brona. Vse finalistke smo bile zelo nervozne že na ogrevanju, to se je preneslo tudi na tekmo. Bilo je veliko prerivanja, padec in tudi zelo napet zaključek. Sama pa sem kaj več izgubila malo pred predzadnjim zavojem, ko me je pohodila švicarska tekačica, ki je padla. Sama pa sem povsem izgubila ritem in sem morala znova začeti s sprintom, ampak sem na koncu ostala na tretjem mestu. Če se to ne bi zgodilo, bi verjetno zmagala," je bila prepričana Horvat.

"Medalje in druga visoka mesta niso samoumevna, na koncu mora biti tudi kanček sreče, da se stopi na zmagovalni oder. Ocena našega nastopa je odlična, na najpomembnejši tekmi je večina dosegla svoje najboljše izide. Čestitke pa Tini Šutej in Aniti Horvat za osvojeni medalji in izjemni predstavi," je nastop strnil direktor Atletske zveze Slovenije Nejc Jeraša. Pred prvenstvom je napovedal najmanj eno medaljo.

Marca pred dvema letoma je na prejšnjem prvenstvu v Istanbulu Slovenija osvojila dve srebrni medalji in imela še dva finalna nastopa. Srebrni sta bili Šutej in Horvat, peta Filipič, osma pa Maruša Mišmaš Zrimšek na 3000 m.

Slednja ta čas zaradi nosečnosti ne nastopa, v reprezentanci je manjkala poškodovana Lia Apostolovski, ki je marca lani v Glasgowu osvojila bron v skoku v višino, ni bilo Klare Lukan. Ta je 16. februarja po seriji izjemnih cestnih slovenskih rekordov v tej zimi vrhunec doživela v teku na 10 km v španskem Castellonu. S časom 30 minut in 26 sekund je za šest sekund zgrešila evropski rekord in bo kot glavno tekmo tega obdobja imela na EP v cestnih tekih sredi aprila v Belgiji.

V Apeldoornu se je izkazala Šutej in osvojila svojo peto medaljo na velikih članskih tekmah, tretje srebro v nizu na dvoranskih EP. Na teh prvenstvih je edina v slovenski zgodovini s tremi odličji. Zlato pa je doslej osvojila le Jolanda Čeplak, ko je na 800 m 3. marca leta 2002 na Dunaju dosegla še sedaj veljavni svetovni rekord (1:55,82). Ima dve medalji s teh tekmovanj, tako kot zdaj tudi Anita Horvat; bronasta je bila leta 2007 v Birminghamu.

Na prejšnjem EP v Turčiji je nastopilo 12 slovenskih atletinj in atletov, preostala osmerica je izpadla v kvalifikacijah, najbližje finalu je bila na 13. mestu v skoku v višino Lia Apostolovski.

Dvanajst kolajn je tako na dosedanjih prvenstvih osvojilo osem atletinj. V Torinu leta 2009 sta na zmagovalne stopničke stopili Marija Šestak z drugim mestom v troskoku in Sonja Roman s tretjim mestom v teku na 1500 m. Slednja je zaradi dopinga ruske tekmice šest let pozneje dobila srebro.

Srebrni kolajni sta osvojili še Brigita Bukovec na 60 m ovire leta 1996 v Stockholmu in Alenka Bikar na 200 m leta 2000 v Gentu. Bronasto odličje je prispevala še pokojna Jerneja Perc na 60 m leta 1996 v Stockholmu.