Začetek priprave državnega prostorskega načrta za avtocestni priključek Kranj-sever
Ministrstvo za okolje in prostor je v torek javno objavilo pobudo za pripravo državnega prostorskega načrta za avtocestni priključek Kranj-sever. Na pripravljeno gradivo je do 10. junija možno podati predloge in pripombe. Gre za prvega v nizu korakov do državnega prostorskega načrta za projekt, ki ga v Kranju že težko čakajo.
Zaradi preobremenjenosti cestnega omrežja na severnem delu Kranja v prometnih konicah prihaja do dolgih zastojev. V preteklosti so bile izdelane različne študije, ki so parcialno obravnavale ukrepe za izboljšanje prometnih razmer. Zaradi potrebe po celostnem pristopu k iskanju rešitve za prometno problematiko na severnem in vzhodnem območju kranjske mestne občine je nato Družba za avtoceste v RS naročila izdelavo celovite prometne študije.
Iz rezultatov študije izhaja, da je avtocestni priključek Kranj-sever izvedljiv in upravičen s tehničnega, varnostnega in ekonomskega vidika. Z novim priključkom bi namreč razbremenili preobremenjen priključek Kranj-vzhod in povečali prometno varnost na avtocesti ter na navezovalnih cestah na severnem in vzhodnem območju Kranja.
Načrtovana je rešitev s simetrično polovično deteljico z umestitvijo obeh pentelj na zahodno stran regionalne ceste Preddvor-Kranj. Pentlji priključka se na regionalno cesto priključujeta z dvema novima krožiščema. Načrtovani so tudi hodniki za pešce in kolesarje ob desni in levi strani regionalne ceste.
Načrtovana prostorska ureditev je v skladu z Resolucijo o nacionalnem programu razvoja prometa do leta 2030, je pojasnilo ministrstvo za okolje in prostor, ki je pripravljalec državnih prostorskih načrtov, s katerimi se v prostor umeščajo ureditve državnega pomena, med katere sodi tudi nov avtocestni priključek.
Postopek državnega prostorskega načrtovanja se začne z objavljeno pobudo, na podlagi katere bodo podane smernice nosilcev urejanja prostora, njihove strokovne podlage in pripombe ter predlogi javnosti, za katere je čas do 10. junija. Njihova analiza bo podlaga za končno izvedljivo rešitev.
V nadaljnjem postopku priprave državnega prostorskega načrta sledijo študija variant, izbira rešitve in njena utemeljitev. Potem je na vrsti javna razgrnitev z odzivom javnosti in nosilcev urejanja prostora ter usklajevanjem interesov in stališč. Po izdelavi dodatnih strokovnih podlag bo pripravljen predlog državnega prostorskega načrta, ki bo znova šel v javno obravnavo, šele nato sledi njegov sprejem.
