Vlada na čelo za direktorja direktorata za medije imenovala Blaža Mazija
Direktorat za medije na ministrstvu za kulturo po več mesecih le dobiva vodstvo. Vlada je na današnji seji z 19. septembrom za v. d. direktorja direktorata imenovala Blaža Mazija. Mazi je že tretji nekdanji novinar, ki bo okrepil ekipo ministrstva za kulturo.
V kabinet ministrice je julija kot svetovalec prišel raziskovalec medijev, predavatelj in voditelj podkastov Lenart J. Kučić. Kot svetovalec za odnose z javnostmi pa se je ekipi Vrečkove pridružil dolgoletni novinar Dejan Štamfelj.
Mazija je za vršilca dolžnosti generalnega direktorja direktorata za medije vlada imenovala za čas do imenovanja generalnega direktorja po predhodno izvedenem javnem natečaju, vendar največ za šest mesecev, to je najdlje do 18. marca 2023, so zapisali v sporočilu po seji vlade.
Mazi je diplomiral in doktoriral iz filozofije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Je sicer dolgoletni novinar in urednik zahtevnejših tematskih področij z izkušnjami iz založništva. "Več kot dvajset let je spremljal področje okolja, podnebnih sprememb, družbenih fenomenov ter iskal razvojne sociološke in filozofske trende v vsakdanjem življenju, družbi in medijskem svetu. V več medijih je od 30. leta vodil različne kolektive, evropske projekte in soustvarjal medijske strategije, kot urednik uredništva na RTV Slovenija je bil obširno vpet tudi v delovanje Programskega sveta RTV Slovenija. Sodeloval je pri snovanju založbe Aktivni mediji in bil njen prvi knjižni urednik," so navedli v sporočilu.
Po njihovih besedah je Mazi v letih delovanja na različnih medijskih platformah "pridobil vpogled in obširne izkušnje na področju politike medijev in njihovega delovanja".
Vodjo direktorata za medije čaka precej izzivov. Ena od prioritet ministrstva za kulturo je namreč tudi priprava sprememb medijske zakonodaje. Vrečkova je že ob predstavitvi ministrske kandidature napovedala ureditev položaja na področju medijev, pri čemer je ugotavljala, da obstajajo problemi, kot so netransparentnost lastništva, poskusi podrejanja novinarskega dela, vse pogostejši primeri sovražnega govora ter tudi kriza poslovnih modelov in negotovost novinarskih zaposlitev.
Napovedala je tudi novi zakon o Radioteleviziji Slovenija. Prva dopolnitev, ki bi na hitro posegla v upravljanje javnega zavoda oziroma iz njega v veliki meri umaknila politiko, je sicer že šla čez DZ, a bo, kot kaže, predmet referendumske presoje. Referendum predlaga SDS.
