V nedeljo v Ljubljani največja športno rekreativna prireditev v državi

Organizatorji so tekmovalne teke preložili na zgodnejšo uro, tudi zaradi bolj ugodnih temperatur za tek. Start na 42 in 21 km bo ob 9. uri zjutraj, na 10-kilometrsko razdaljo pa se bodo tekači podali ob 9.45. Vrača se tudi sobotni program šolskih tekov, ti bodo na ljubljanskih ulicah potekal med 11. in 17. uro.

Letos bo maraton sovpadal s prvim krogom volitev za predsednika republike. Prireditelji maratona ob tem zagotavljajo, da so skupaj z organizatorji volitev zagotovili čim bolj nemoten dostop do volišč. "Vse poteka po načrtu, čeprav imamo dvojni progam, maraton in volitve za predsednika države, ne pričakujemo težav," je za STA povedala direktorica maratona Barbara Železnik.

Kot je pojasnila, organizatorji te dni postavljajo pomožno infrastrukturo za izvedbo tekov. "Do petka bodo na Kongresnem trgu in Trgu republike postavljeni odri, tribune in drugi spremljevalni objekti. Želimo si, da bi bilo ugodno tudi vreme. Za soboto je vremenska napoved slaba, večkrat naj bi bile plohe. V nedeljo naj ne bi bilo padavin, temperature pa bi se lahko povzpele tudi do 20 stopinj Celzija."

Po pandemiji covida-19 se letos maraton še ne bo vrnil v stare čase po velikosti. Do vključno leta 2015 se je število udeležencev ljubljanskega maratona iz leta v leto povečevalo v vseh kategorijah. Leta 2018 je bila z 20.587 najnižja po letu 2014, ko je bila prvič presežena številka 20.000. Leta 2019 je bilo ob rekordno visokih temperaturah v dveh dnevih skupaj 19.612 udeležencev, v zadnjih dveh letih pa je na dogodek močno vplivala pandemija novega koronavirusa. Zaradi te je bil maraton leta 2020 odpovedan, lani pa izveden v bistveno zmanjšanem obsegu.

Ker so prireditelji s podrobnejšimi pripravami na letošnjo izvedbo začeli že v začetku leta, ko razmere glede pandemije še niso bile najboljše, so načrtovali manj obsežen dogodek. Posledično bosta manjša tako proračun kot tudi udeležba. Če so pred pandemijo imeli organizatorji na voljo krepko čez milijon evrov, imajo sedaj bistveno pod to mejo. Gabrijel Ambrožič, ki je zadolžen za izbor vrhunskih tekačev, je dejal, da so povabili zgolj po šest tujih maratoncev ter maratonk, med njimi je tudi zmagovalec iz leta 2019, Etiopijec Kelkile Gezahegn Woldaregay.

"Letos bo v prehodnem letu maraton še nekoliko skromnejši, še vedno v obsegu zlatega znaka Svetovne atletike (WA), vendar v najmanjši možni meri. V letu 2023 pa se vračamo v polnem obsegu," je zagotovil Ambrožič in dodal, da strateški načrt za prihodnja leta sicer še ni sprejet in ga bodo potrdili po letošnjem maratonu.

Organizatorji želijo obdržati zlato oznako WA, pridobljeno leta 2019, ki natančno določa, kakšna merila za posamezno raven morajo imeti cestni tekmi na mednarodni ravni. Letos pri določanju kriterijev za oznake WA zaradi učinkov pandemije še velja prehodno obdobje.

"Platinasti maratoni so največji na svetu, denimo v New Yorku, Londonu in Berlinu, ta raven je bila uvedena leta 2018. Ljubljanski je zlati, kar je druga raven, ampak še vedno zelo visoka," je dejal Ambrožič, ki je tudi mednarodni delegat za cestne teke. Dodal je, da bodo za naslednje leto maratoni po svetu ohranili stare oznake izpred pandemije, vendar jih bodo morali z izvedbo v skladu s pravili za posamezne kategorije tudi potrditi z organizacijo.

Tudi predvideni zmagovalni časi v Ljubljani v nedeljo na kraljevski, 42-kilometrski razdalji, ne bodo zares vrhunski v primerjavi z največjimi maratoni na svetu, ne bodo pa slabi, je omenil Ambrožič. Pričakujejo, da bi bil čas zmagovalca čas okrog dveh ur in sedmih minut, med maratonkami pa dve uri in 21 minut.

Kelkile Gezahegn Woldaregay je pred tremi leti zmagal na 42 km med atleti in je tekel drugi najboljši čas te proge doslej (2:07:29). Hitrejši od njega je bil leta 2018 le Etiopijec Sisay Lemma Kasaye (2:04:58), ki je ljubljanski maraton postavil med boljše v svetovnem merilu. Leta 2019 je rekord proge med maratonkami dosegla Kenijka Bornes Chepkirui Kitur, ko je tekla 2:21:26.

V nedeljo bo tudi prvi krog volitev za predsednika države. Kot sta pred dnevi poudarila predsednika državne volilne komisije Peter Golob in direktor službe DVK Dušan Vučko, so sicer v zvezi s tem sprejeli več ukrepov, ki bodo volivcem omogočili čim bolj nemoten dostop do njihovih volišč. Do 8.45 in po 15. uri bo ves promet v mestu v celoti sproščen, v času maratona pa svetujejo, da naj si volivci pomagajo z Ljubljanskim potniškim prometom.

Uporaba avtobusov LPP bo celotno nedeljo brezplačna, prav tako parkiranje na parkiriščih P+R. Prevoz bo zagotovljen tudi do volišča Omnia na Gospodarskem razstavišču, na voljo pa bodo prevozi z mestnimi električnimi vozili kavalir. "Po dogovoru naj volivci tudi v času maratona za oddajo glasu ne bi čakali več kot 20 minut," je pred dnevi ocenil Vučko.

Najbolje se bo na volišče odpraviti peš, le pri prečkanju določenih cest bo treba nekoliko počakati. Prostovoljci, policisti, gasilci in redarji bodo zagotavljali prehode povsod, tudi na križiščih, ki bodo na območju trase maratona.

Ob tem so prireditelji pripravili tudi obširen seznam cestnih zapor zaradi maratona, ki je dostopen na: https://vw-ljubljanskimaraton.si/info-za-tekace/zapore-cest/casovnica-zapor-in-prehodi.