V Ljubljani slovenski hokejisti računajo na nov vzpon

Slovenija je doslej nazadnje nastopala v konkurenci najboljših 16 na svetu leta 2017 v Parizu. Takrat je izpadla, pozneje pa dvakrat ostala na nižji ravni, v zadnjih dveh letih prvenstev tega razreda ni bilo zaradi pandemije.

Vmes je sicer slovenska vrsta imela še en pomemben nastop: lani je igrala v kvalifikacijah za uvrstitev na letošnje zimske olimpijske igre v Pekingu. A po izjemnih uvrstitvah na OI leta 2014 in 2018 se Slovencem v tretjem poskusu preboj ni posrečil, obstali so na tretjem mestu v Oslu, od tam je na igre potovala Danska.

Zgodovina slovenskih nastopov na SP je sicer zelo bogata, prvi mejnik pa je leto 2001. Takrat je bilo tekmovanje tako kot letos v ljubljanski dvorani Tivoli in takrat so si Slovenci prvič kot samostojna država priborili vozovnico za elito.

Pogled na zgodovino nastopov kaže predvsem nihanja. Slovenija je bila vseskozi razpeta na poti med elito in drugo ligo; od tistega leta 2001, ko si je prvič izborila sodelovanje z najmočnejšimi tekmeci na svetu, je na elitnem SP igrala skupno devetkrat. Na drugoligaških SP pa bo letošnji nastop v domačem gnezdu deseti po letu 2001.

Slovenski ljubitelji hokeja so se tako že navadili, da reprezentanca igra po sistemu gor - dol. Res pa je, da je zdaj zaradi različnih okoliščin tisti "gor" že precej oddaljen, je pa zato toliko večja želja, da si ga hokejisti spet priborijo za SP 2023. Če jim bo to uspelo, sicer še ne vedo, kam bodo šli, saj po odvzemu gostiteljstva Rusiji tekmovanje za naslednje leto še nima novega prizorišča.

Prvič se je v elitni konkurenci Slovenija znašla leta 2002 na Švedskem, potem ko si je uvrstitev med najboljše priborila doma leto prej. Sledile pa so selitve. Leta 2003 na Finskem so Slovenci prvič izpadli, a se nato tudi takoj vrnili z uspehom na drugoligaškem tekmovanju na Poljskem v Gdansku.

Vrnitev je bila takrat hitra in je zdržala dve leti, saj so se Slovenci leta 2005 v Avstriji, ko so igrali v Innsbrucku, obdržali med elito, od koder pa so spet izpadli leta 2006 v Latviji.

Nov uspešen projekt reševanja je bilo domače drugoligaško prvenstvo 2007 v Ljubljani, po katerem so leta 2008 slovenski hokejisti nastopili na elitnem SP v Kanadi v Halifaxu, a se spet takoj poslovili. Naslednje leto pa so prvič ostali med drugoligaši, saj je bila Slovenija v Litvi le druga, zato pa je bilo drugače leta 2010, spet doma v Ljubljani: s prvim mestom si je slovenska vrsta spet zagotovila nastop med najboljšimi leta 2011 na Slovaškem.

A je spet sledila takojšnja pot nazaj navzdol, naslednje leto pa novo domače prvenstvo, spet uspešno: s prvim mestom v Ljubljani 2012 se je odprla pot na SP 2013 na Švedskem - od tam pa nova selitev navzdol.

Leta 2014 je bilo SP divizije I v Južni Koreji, prineslo je prvo mesto in s tem nastop na elitnem SP na Češkem. V Ostravi 2015 so Slovenci pristali na zadnjem mestu in tako je Slovenija leta 2016 spet pristala med drugoligaši, te konkurence so se potem slovenski igralci za eno leto rešili v Katovicah.

Pariz 2017 je tako doslej zadnji nastop na najvišji ravni, Slovenija je po neprepričljivih predstavah v predtekmovanju končala na zadnjem mestu in se spet preselila med drugoligaše.

V Budimpešti 2018 je bil razplet nesrečen; po uvodnih slabih nastopih je imela pred koncem Slovenija povsem realne možnosti za napredovanje, toda poraz z Italijo po rednem delu je pomenil, da so Slovenci ostali na tej ravni tekmovanja. Doslej sploh zadnji nastop na SP pa je bilo prvenstvo v Kazahstanu 2019, kjer pa je četrto mesto pomenilo, da je Slovenija podaljšala bivanje v tej skupini - nazadnje prisilno zaradi virusa kar za tri leta.