Kordiš bo predlog sprememb zakona o zdravstveni dejavnosti vložil prihodnji teden

"Javno zdravstvo se bori s privatizacijo, spodnašajo ga koncesije, 'dvoživke' in drugi interesi zdravniškega lobija. Vlada se je zavezala, da ga bo zaščitila, a so v prvi polovici mandata prednjačili ukrepi, ki privatizacijo še pospešujejo," je danes ocenil Kordiš. Zato so v t. i. levem krilu Levice, struji, katere del je tudi sam, pristopili k podpori omenjenemu zakonu.

Izpostavil je rešitve za omejevanje privatizacije, po katerih naj bi kapacitete za delo prek rednega delovnega časa preusmerili v javne zdravstvene zavode. "Če so v javnem zavodu, v katerem zdravstveni delavec dela, nedopustno dolge čakalne dobe za storitve, ki jih opravlja, se soglasja za delo pri drugem delodajalcu ne more izdati. Namesto tega naj se delavcu ponudijo nadure, dopolnilno delo pri lastnem delodajalcu ali kak drug mehanizem, da se znotraj hiše počisti stanje," predlagane rešitve opisuje Kordiš.

Če v javnem zavodu nedopustno dolgih čakalnih dob ni, so pa v drugih javnih zavodih, pa bi lahko izdali dovoljenje za delo samo v drugem javnem zavodu. Šele če nedopustno dolgih čakalnih dob ni, bi se lahko izdalo dovoljenje za delo pri drugem izvajalcu, ki ni javni zavod, predvideva predlog sprememb.

V predlog zakona so vključili še nekaj manjših sprememb, ki gredo predvsem v smeri osnovne higiene in odprave konfliktov interesov, je pojasnil. Tako hkrati v javnem in v zasebnem zavodu ne bi mogel delati vodstveni kader oziroma tisti, ki organizira delo na oddelkih, saj je konflikt interesov po mnenju predlagateljev v taki situaciji neizogiben. Prav tako bi morali v primeru nedopustno dolgih čakalnih dob zaposlenemu v javnem zavodu, ki ni zaposlen za polni delovni čas, najprej ponuditi pogodbo za polni delovni čas. Če tega ne sprejme, tudi soglasja za delo pri zasebniku ne more dobiti, je eno od rešitev opisal Kordiš.

Predlog sprememb je v civilni iniciativi Glas ljudstva nastal, ker vlada ni izpolnila obljub, da bo v zelo kratkem času odpravila popoldansko delo zdravnikov iz javnega dela pri zasebnikih. V prejšnjem tednu je namreč prišla v javnost informacija, da v dolgo pričakovanem vladnem zakonu te prepovedi sploh ne bo, ampak naj bi bila predlagana le prepoved dela izven javne mreže, je pojasnil. Prepričan je, da bodo koncesionarji tako še vedno kadrovsko, finančno in organizacijsko izčrpavali javne zavode prek "mehanizmov dvoživkarstva". Zasebniki interesa za skrajševanje čakalnih dob nimajo, saj daljše kot so, več lahko zaslužijo, meni Kordiš.

Na ministrstvu sicer omenjenih informacij v javnosti doslej niso komentirali, osnutek vladnih sprememb zakona so namreč pripravljali do danes, ko jih predstavljajo zdravstvenim deležnikom.