Opozicija kritična do rebalansa, za koalicijo ustrezen

Očitajo mu predvsem pomanjkanje razvojne naravnanosti, opozarjajo na primanjkljaj, ne strinjajo se z načrtovanimi spremembami davčne zakonodaje. Poslanci koalicijskih strank mu napovedujejo podporo.

"Predlog rebalansa ni niti razvojno naravnan, niti ni ciljno usmerjen," je opozorila Suzana Lep Šimenko (SDS). Z njim se namreč sredstva za investicije zmanjšujejo, še posebej za novogradnje, rekonstrukcije in adaptacije. "Na področju investicij ste resnično slabi gospodarji," je opozorila in menila, da rebalans kljub zmanjšanju investicij ni varčevalen.

Vladi je očitala tudi slabo črpanje evropskih sredstev, kot enega ključnih problemov obravnavanega rebalansa pa izpostavila primanjkljaj. Ta naj bi se po predlogu sicer znižal na nekaj več kot dve milijardi evrov, a kot je izračunal fiskalni svet, bo od tega 1,7 milijarde evrov ustvarjenega zgolj v zadnjih štirih mesecih leta. "Sprašujemo se, kako," je vprašala poslanka.

Jernej Vrtovec (NSi) je zanikal besede finančnega ministra Klemna Boštjančiča, da je rebalans potreben, ker je prejšnja vlada delila predvolilne bonboniere. "Vsi v preteklosti sprejeti ukrepi so bili zagotovo sprejeti z dobrim namenom za pomoč gospodarstvu in ljudem," je dejal. Ob tem je izrazil prepričanje, da bi v primeru, da spomladi ne bi bilo parlamentarnih volitev, vsaka vlada najpozneje v maju prilagodila proračun razmeram energetske krize.

V koaliciji menijo, da se vlada z rebalansom ustrezno odziva na aktualne zahtevne in negotove razmere. "Odgovarja na izzive časa, ki jih prinaša energetska kriza," je dejal Borut Sajovic (Svoboda) in dodal, da rebalans ne pozablja na tiste, ki so v tej državi najbolj ranljivi, ter jim namenja zadostna sredstva. Ob tem je zagotovil, da noben resor ne bo dobil manj sredstev, kot jih potrebuje za izvedbo ključnih načrtovanih aktivnosti do konca leta.

Podobno je dejal Milan Jakopovič (Levica). "Rebalans proračuna, ki je pred nami, v veliki meri odraža odziv na nestabilne razmere od sprejema proračuna za leto 2022," je dejal in tudi on spomnil na energetsko krizo in rastočo inflacijo, pa tudi na še vedno nestabilne razmere v zdravstvu zaradi nadaljevanja pandemije covida-19, neuspešnost črpanja evropskih sredstev, upadanje realnih plač in druge aktualne težave.

V SD bodo po besedah Bojane Muršič rebalans soglasno podprli. Potreben je zaradi inflacije in splošne draginje, predvsem pa zato, ker je morala nova vlada v odhodkih upoštevati tudi več kot milijardo evrov izdatkov, ki jih prejšnja vlada ni vključila v proračun, je dejala.

Številni so se ozrli že v prihodnja leta. Proračun za leto 2023 bo moral dosledno upoštevati zaveze iz koalicijskega sporazuma, je dejal Jakopovič in zahteval več sredstev za javno zdravstvo, dolgotrajno oskrbo, znanost, raziskovalno dejavnost in kulturo ter za gradnjo dostopnih stanovanj.

Suzana Lep Šimenko je spomnila na načrtovane spremembe pri dohodnini, ki jih je v ponedeljek potrdila vlada, ter opozorila, da gre za razveljavitev res dobrih ukrepov, ki jih je letos spomladi sprejel DZ. Ljudje morajo biti za svoje delo spodobno plačani, davčna, družinska in socialna politika pa morajo biti naravnane v smeri, da se bo ljudem splačalo delati, je zahtevala.

"Napovedovanje povečanih davčnih obremenitev za tiste, ki v Sloveniji dodatno ustvarjajo, zagotovo ni dobro," pa je opozoril Vrtovec. Predlog davčnih sprememb, ki jih je v ponedeljek potrdila vlada, je poslance NSi negativno presenetil, v proračun se namreč letos kljub zadnjim spremembam zakona o dohodnini steka več davkov.

S predlogom rebalansa, ki je po besedah premierja Roberta Goloba dobra popotnica za spopad z energetsko krizo, se letošnji odhodki državnega proračuna povečujejo za približno 600 milijonov evrov na 14,6 milijarde evrov. Prihodkov pa naj bi se v proračun steklo 12,5 milijarde evrov oz. približno milijardo evrov več, kot je predvideno zdaj. Poslanci bodo o njem glasovali v sredo.