Pirc Musarjeva po obisku Zagreba zdaj v Berlin k Steinmeierju

Gre za prvo uradno srečanje predsednikov, ki sta se sicer spoznala v Vatikanu na pogrebu zaslužnega papeža Benedikta XVI.

Osrednje teme pogovorov bodo po napovedih urada predsednice ruska agresija na Ukrajino, glede katere so stališča Slovenije in Nemčije zelo usklajena, širitev EU na Zahodni Balkan, podnebna diplomacija, podnebne spremembe in prilagajanje nanje ter pomen biodiverzitete, pa tudi digitalizacija s poudarkom na tehnološkem razvoju v povezavi s človekovimi pravicami, varovanjem podatkov in dezinformacijami.

Podnebna nevtralnost in človekove pravice so med ključnimi prioritetami mandata Pirc Musarjeve, ki je do prevzema predsedniške funkcije vodila svojo odvetniško pisarno, v preteklosti pa je bila vrsto let tudi na položaju pooblaščenke za dostop do informacij javnega značaja.

V zunanji politiki si bo, kot je večkrat napovedala, prizadevala za čimprejšnji vstop držav Zahodnega Balkana v EU. Ob svojem nedavnem obisku na Hrvaškem se je zavezala, da bo nadaljevala pobudo Brdo-Brioni, ki jo je pred desetletjem ustanovil njen predhodnik Borut Pahor, in napovedala, da bi lahko njeno prihodnje srečanje prvič potekalo zunaj Slovenije ali Hrvaške, morda v Severni Makedoniji.

Tudi Steinmeier velja za odločnega zagovornika širitve EU na države v tej regiji. Medtem ko je Pahor s ciljem pospešiti evropsko integracijo Zahodnega Balkana leta 2013 ustanovil pobudo Brdo-Brioni, je Nemčija leto dni kasneje zagnala berlinski proces, ki želi s konkretnimi projekti povezljivosti približati Zahodni Balkan uniji ter s tem pospešiti širitveni proces.

Že v volilni kampanji je Pirc Musar dejala, da želi kot predsednica najprej obiskati Nemčijo kot največjo slovensko trgovinsko partnerico, in poudarila, da zelo spoštuje nemškega predsednika. Po izvolitvi novembra lani je napovedala tudi skorajšnjo turnejo po državah Zahodnega Balkana.

Po zaprisegi je na prvo pot v tujino v vlogi predsednice odšla v sosednjo Hrvaško, kot druga država bo zdaj na vrsti Nemčija, kmalu naj bi sledili obiski preostalih sosed Slovenije. Do poletja bo obenem predsedničina zunanjepolitična prioriteta pridobivanje podpore za kandidaturo Slovenije za nestalno članstvo v Varnostnem svetu ZN v obdobju 2024-2025.

Slovenija in Nemčija sta prijateljski državi ter politični, gospodarski in strateški partnerici z rednim političnim dialogom na vseh ravneh. Nemčija podpira slovensko kandidaturo za nestalno članstvo v Varnostnem svetu ZN, odnosi med državama so odlični in brez odprtih vprašanj.

Pahor je v svojih dveh predsedniških mandatih Nemčijo obiskal sedemkrat, sicer pa se je z nemškim predsednikom v desetih letih srečal kar 26-krat. Glede na število obiskov in srečanj je bilo tako sodelovanje Pahorja z Nemčijo po pogostosti takoj za Hrvaško.

Na poslovilnem obisku v Nemčiji oktobra lani je Pahor Steinmeierju za njegove osebne zasluge za poglobitev vsestranskih odnosov med državama podelil najvišje slovensko državno odlikovanje - red za izredne zasluge. Obenem je poudaril, da je "prijateljstvo med Slovenijo in Nemčijo iskreno in trdno in vzbuja upanje, da bomo skupaj premagali probleme, s katerimi se soočamo".

Socialdemokrat Steinmeier je sicer položaj predsednika gospodarsko najmočnejše in najštevilčnejše članice EU prvič prevzel leta 2017, lani pa je bil na posrednih volitvah v parlamentu izvoljen za drugi mandat. Pred tem je bil med drugim dvakrat zunanji minister v vladi tedanje kanclerke Angele Merkel in prvak stranke SPD.

Nemčija sodi med najpomembnejše zunanjetrgovinske partnerice Slovenije. V letu 2021 je z Nemčijo ustvarila 16 odstotkov celotne blagovne menjave s tujino, medtem ko se po številu tujih neposrednih naložb v Sloveniji Nemčija uvršča na peto mesto.

Živahno sodelovanje poteka tudi na drugih področjih, med drugim na kulturnem, kjer bo Slovenija oktobra letos častna gostja Frankfurtskega knjižnega sejma, največjega tovrstnega sejma v Evropi. Gre za največji mednarodni dogodek za slovensko kulturo doslej, ki naj bi prinesel večjo prepoznavnost slovenski književnosti v tujini, priprave nanj pa potekajo že vrsto let.

Pirc Musar se bo v luči krepitve odnosov med državama tudi na gospodarskem in kulturnem področju na delovnem kosilu v četrtek v Berlinu srečala s predstavniki nemškega gospodarstva in obiskala Neues Museum, kjer si bo ogledala predvsem razstavljene predmete, najdene na območju današnje Slovenije.