Vladna stran s sindikati javnega sektorja o ključnih izzivi na področju plačnega sistema

Predstaviti jim namerava stanje in ključne izzive na področju plačnega sistema v javnem sektorju ter se z njimi dogovoriti o nadaljnjih aktivnostih in dinamiki usklajevanja sprememb plačnega sistema in odpravi nesorazmerij.

Z informacijo glede števila zaposlenih in plač v javnem sektorju v zadnjih štirih letih ter ključnimi izzivi plačnega sistema v javnem sektorju se je vlada seznanila minuli teden. Vladni pogajalski skupini pa je naložila, naj s tem še ta mesec seznani reprezentativne sindikate javnega sektorja.

Prav tako je pooblastila vladno pogajalsko skupino, da se z reprezentativnimi sindikati dogovori o časovni dinamiki usklajevanja posameznih faz prenove plačnega sistema in odprave nesorazmerij v osnovnih plačah do 30. junija.

To namreč predvideva oktobra lani sklenjen dogovor o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju za leti 2022 in 2023. A v sindikatih opozarjajo, da bi se pogajanja v skladu z dogovorom morala začeti že pred dvema mesecema. Od vladne strani pa pričakujejo, da jim bo predstavila izhodišča za plačno reformo.

Ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik je predstavitev izhodišč sindikatom napovedala po potrditvi na vladi, a se je to očitno še nekoliko odmaknilo, saj vrh koalicije na srečanju minuli teden vprašanja plačne reforme še ni odprl.

Ob tem pa vse več skupin javnega sektorja zahteva zvišanje plač in napoveduje zaostrovanje sindikalnih aktivnosti. Vladi očitajo, da problematiko plač rešuje le pri nekaterih poklicnih skupinah, ki so deležne privilegirane obravnave, medtem ko za ostale pa vztraja, da bo nesorazmerja odpravljala v okviru prenove plačnega sistema.

V Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture (Sviz) so tako po poročanju časnika Večer za sredo napovedali protest sindikalnih zaupnikov pred vlado. Sindikat zahteva nadaljevanje pogajanj in vladni protipredlog za dvig plač učiteljev.

Kot izhaja iz dosedanjih izjav ministrice, bi oblikovali posamezne plačne stebre ob skupnih temeljih, novo plačno lestvico bi vezali na povprečno plačo v zasebnem sektorju, med minimalno in maksimalno plačo pa bi vzpostavili razmerje ena proti sedem.