Nikaragva z uradnim sporazumom priznala rusko priključitev Donecka
Nikaragovska vlada je po predsedniškem odloku 129-2025 podelila polna pooblastila Laureanu Ortegi Murillu, sinu predsedniškega para Daniela Ortege in Rosario Murillo, da v imenu države podpiše sporazum o trgovinskem in gospodarskem sodelovanju s samooklicano Ljudsko republiko Doneck. Ta korak potrjuje priznanje ruske priključitve ukrajinske regije, ki jo mednarodna skupnost obravnava kot nezakonito zasedeno ozemlje.
Ukrajinsko zunanje ministrstvo je že konec julija opozorilo, da bi takšna poteza pomenila hudo kršitev mednarodnega prava. Spomnili so na resolucije Generalne skupščine OZN, ki prepovedujejo priznanje ozemeljskih sprememb, doseženih z agresijo, in vse države članice pozivajo, naj se vzdržijo kakršnih koli dejanj, ki bi legitimirala rusko okupacijo.
Kljub tem opozorilom je Rosario Murillo v svojih javnih nastopih potrdila, da se je Rusija zahvalila Nikaragvi za podporo, kar je režim dodatno okrepil z objavo pisma Vladimirju Putinu, v katerem so Doneck, Lugansk, Herson in Zaporožje označili za del Ruske federacije.
Z uradno objavo v državnem listu La Gaceta je Nikaragva svoje stališče spremenila v državno politiko in se s tem postavila ob bok redkim zaveznikom Moskve, kot sta Sirija in Severna Koreja. Evropska unija, ZDA in druge zahodne države so že večkrat poudarile, da so tovrstna priznanja brez pravne vrednosti in pomenijo izziv normam mednarodnega prava.
Nikaragva je že leta 2020 utrpela sankcije Kijeva po odprtju častnega konzulata na Krimu, od leta 2022 pa so dvostranski odnosi z Ukrajino zamrznjeni. Po pričakovanjih bo podpis sporazuma sprožil dodatne diplomatske ukrepe.
Laureano Ortega, ki pri 42 letih velja za enega ključnih obrazov nikaragovske zunanje politike, je že več kot desetletje osrednja figura pri vzpostavljanju vezi z Rusijo, Kitajsko in Iranom. Že leta 2008 je Nikaragva priznala neodvisnost Abhazije in Južne Osetije, leta 2014 pa podprla rusko stališče o Krimu. Podobno je leta 2022 med prvimi priznal referendume na zasedenih ukrajinskih ozemljih.
Sporazum z Doneckom sicer nima neposrednega gospodarskega učinka zaradi pomanjkanja mednarodnega priznanja te entitete, vendar predstavlja jasno politično izjavo in dodatno zaostruje položaj Nikaragve v mednarodni skupnosti.