Pogačar: Bil je velik boj, zato sem tako vesel zmage

Pomembno mu ju, da je lahko po lanskem bolečem porazu znova našel pot na vrh največje dirke na svetu.

"Letošnji Tour je bil zelo poseben zame. Vemo, da se je pred dirko govorilo o štirih glavnih favoritih. Vse je bilo pripravljeno za veliko borbo. In vsi smo poskušali z udarci. Uprizorili smo pravi šov. Zato sem srečen in ponosen, da sem iz tega prišel kot zmagovalec," je dejal na novinarski konferenci po današnji zadnji etapi v Nici.

Na poti do skupne zmage je bil oblečen v rumeno majico kar 18 od 21 dni, zmagal je šest etap, vključno z zadnjo v kronometru med Monacom in Nico. Čeprav je še v soboto dejal, da se bo osredotočil zgolj na to, da se varno pripelje v cilj in uživa ob publiki, je danes znova z več kot minuto prednosti premagal tekmece.

"Dobro sem se počutil na začetku, noge so dobro delale v klancih. Ko se pelješ po cestah, kjer vsak dan treniraš, te kar ponese," je današnjo etapno zmago opisal 25-letnik s Klanca pri Komendi.

A ob koncu dirke je vendarle priznal, da je utrujen, pa čeprav mu tega ni videti. Na novinarsko konferenco je namreč pritekel v tekmi po stopnicah s svojimi spremljevalci. "Hvala, ker skrbite zame, ampak sem utrujen ... In zdaj si želim predvsem počitek," je hudomušno odvrnil novinarju.

Zdaj ga najprej čaka nekaj medijskih obveznosti, krajši odmor, nato pa nastop na olimpijskih igrah v Parizu, kjer bo s slovensko reprezentanco lovil rezultat na cestni dirki. Sledil bo počitek in čas z najdražjimi. "Veliko sem bil zdoma v zadnjih mesecih. Želim se družiti s svojimi starši, s prijatelji, želim preživeti čas z Urško (Žigart, op. STA)," je dejal o svojih načrtih.

Čas, ki ga je preživel s svojo življenjsko sopotnico, je izpostavil kot pomemben del priprav. "Po zmagi na Giru sem se moral odklopiti. Preživel sem čas z Urško, ki mi vedno pomaga pri tem. Skupaj sva se nato odpravila na Isolo 2000, kjer sva se skupaj pripravljala, ona za dirko po Švici, jaz za Tour."

Zdaj mu je uspel dvojček zmag na Giru in Touru, s tem pa je postal prvi kolesar po Marcu Pantaniju leta 1998 s tem dosežkom. Na vprašanje, kaj si misli o tem in Pantaniju, je dejal, da je premlad, da bi lahko spremljal Italijana v živo. "Veliko se govori o njem, tudi na Giru je veliko hribov, ki se imenujejo po njem. Ne vem, v kakem spominu ga imate vi, ampak vem, da velja za legendo. Naj počiva v miru."

Mnogi ljubitelji kolesarstva bi radi videli, da ob trenutni formi napade še zmago na Vuelti. Pogačar ob tem priznava, da je razmišljal o tem. "Kako ne bi? Saj mi vsi govorijo, kaj pa če bi poskusil še to. Ampak to gre v eno uho notri in iz drugega ušesa ven," je prikimal izjavam iz njegove ekipe, da ga na dirki po Španiji ne bo.

"Zame je zdaj najpomembneje, da bo imel lep avgust, ki ga bom preživel mirno, in se nato pripravil na jesenske dirke," je ponovil svoje načrte.

Ob njegovih izjemnih uspehih se v nekaterih krogih pojavljajo tudi različni dvomi, za kar Pogačar pravi, da je to razumljivo. "Po eni strani je kolesarstvo šport, ki ima slabo preteklost. Po drugi pa se bodo vedno našli tisti, ki imajo razlog, da te sovražijo."

"Mednarodna kolesarska zveza je vložila veliko denarja v to, da je počistila ta šport, ki je zdaj en najbolj čistih izmed vseh. Pa tudi sicer - takšno početje se enostavno ne splača. Obstaja veliko več kot kolesarstvo, to je samo igra, potem je še vse ostalo. Zakaj tvegati svoje zdravje? Že tako ali tako preizkušamo meje naših teles."

Na vprašanje, kaj meni o številnih rekordih, ki jih je postavil na poti do tretje zmage na Touru, je za konec dejal, da sam ne razmišlja o svojih presežkih. "Zanima me statistika drugih, s svojo se ne ukvarjam."

Kaj pa je bilo tisto, kar mu bo po lastnem opisu na najbolj norem Touru doslej najbolj ostalo v spominu? "To težko rečem zdaj, veliko se je zgodilo. Ampak verjetno slavje skupaj s celotno ekipo na stopničkah tu v Nici."