Azbest ostaja nevaren ostanek preteklosti
Čeprav je uporaba azbesta v Sloveniji prepovedana že od leta 2003, ta nevarni mineral še vedno ostaja prisoten v številnih starejših stavbah in objektih. Zaradi svoje trpežnosti, izolativnosti in odpornosti proti ognju je bil desetletja pogosto uporabljen v gradbeništvu, prometu in industriji, danes pa velja za enega najbolj zdravju škodljivih materialov.
Največje tveganje nastane, ko so azbestni izdelki poškodovani ali dotrajani. Takrat se v zrak sproščajo mikroskopska vlakna, ki jih ne moremo videti, vohati ali občutiti, a jih vdihavamo. Vdihana vlakna povzročajo vnetje in brazgotinjenje pljuč ter poprsnice, poleg tega pa so dokazano rakotvorna. Nevarnost je še večja pri kadilcih.
Azbest se še vedno skriva v strešnih kritinah, fasadnih in predelnih ploščah, ometih, talnih oblogah, izolacijah toplovodnih cevi, peči ter v tesnilih. Dokler so ti materiali nepoškodovani, niso nevarni, ob prenovah in rušitvah pa lahko sprostijo večje količine prahu. Največ nevarnosti nastaja prav pri nepravilnih postopkih odstranjevanja.
Strokovnjaki opozarjajo, da morajo azbest odstranjevati izključno usposobljeni izvajalci z zaščitno opremo in po predpisanih postopkih. Odpadke je treba varno embalirati in odložiti na urejena odlagališča, saj jih nikakor ne smemo odlagati v naravo ali ponovno uporabljati. Seznam pooblaščenih izvajalcev je dostopen na spletni strani ministrstva za okolje, podnebje in energijo.
Sledovi azbestnih vlaken so v minimalnih količinah prisotni skoraj povsod, zato se jim ni mogoče povsem izogniti. Zmanjšamo pa lahko tveganje, če odgovorno ravnamo ob prenovah starejših objektov, poskrbimo za ustrezno odstranjevanje in preprečimo malomarno odlaganje v okolje. Vsak posameznik lahko z večjo ozaveščenostjo prispeva k varnejšemu bivalnemu prostoru.
