S tem želijo predstaviti dediščino atmosferskega zdravljenja za zdrav način življenja in jo bolj aktivno vnesti v blejski turizem.
Pri organizaciji današnjega dne, posvečenega Rikliju, so moči združili Višja strokovna šola za gostinstvo, velnes in turizem Bled, Zavod za kulturo Bled in Turizem Bled. Prav danes namreč mineva 200 let od rojstva švicarskega zdravilca, ki je na Bled prišel leta 1852.
Rikli je že pred 150 leti uporabljal naturopatske metode, ki danes veljajo za zelo priznane. Med začetnim zdravljenjem izključno z vodo je razmišljal, da človek potrebuje obilico zraka in svetlobe. Zato je leta 1865 vpeljal atmosfersko zdravljenje s svetlobno zračnimi in s sončnimi kopelmi, kar predstavlja ključni element riklijanstva in odmik od tedanjih zdraviliških standardov.
O neprecenljivi Riklijevi dediščini je spregovoril skrbnik njegove dediščine Vojko Zavodnik. Kot je poudaril, je bil Rikli med največjimi pionirji naravnega zdravljenja in z njim je Bled postal rojstni kraj atmosferskega zdravljenja. Njegove metode, s katerimi je bil daleč pred svojim časom, so koristne tudi za sodobnega človeka današnjega časa.
Po Zavodnikovi oceni so danes na Bledu šele na začetku poti razvoja Riklijeve dediščine. Z njo se aktivneje ukvarjajo zadnjih nekaj let. Zavod za kulturo Bled je leta 2015 na Blejskem gradu odprl prenovljeno Riklijevo sobo. Posnet je bil tudi dokumentarni film o Rikliju. Leta 2018 pa je izšla Zavodnikova knjiga Po poteh Arnolda Riklija.
V. d. direktorice Turizma Bled Romana Purkart je pojasnila, da se sedaj dogovarjajo za prevod knjige v angleški in nemški jezik. Prepričana pa je, da bi Bled potreboval tudi Riklijev muzej, v katerem bi predstavili bogato Riklijevo zapuščino, ki jo je zbral Zavodnik.
V letih 2020 in 2021 so se lotili digitalizacije Riklijeve dediščine na Bledu, na podlagi katere je nastalo pet Riklijevih poti, po katerih se lahko obiskovalci sprehodijo in uživajo v zraku, soncu ter vodi. Digitalizirali so tudi originalne načrte za Riklijevo vilo, ki že vrsto let propada. Kot je napovedal blejski župan Anton Mežan, bo v kratkem znova pozval lastnika vile na pogovor o njegovih načrtih z vilo, ki velja za največjo blejsko sramoto.
Mežan je prepričan, da bo Bled znal graditi na Riklijevi dediščini. "V zadnjem času se je kar nekaj posameznikov lotilo njenega raziskovanja in njihova spoznanja so odlični temelji za naprej. Upam, da ne bo treba čakati, da nam pride nek nov tujec pokazat pot, ampak da bomo sami stopili na to pot ter bomo to blagovno znamko ne le unovčili, ampak tudi s spoštovanjem uporabljali pri vsakodnevnem delu," je izpostavil.
Zavodnik meni, da bi lahko Riklijevo atmosfersko zdravljenje morda lahko postalo tudi del slovenske nesnovne kulturne dediščine. Vendar za to potrebujemo žive nosilce, ki bi dediščino prenašali naslednjim rodovom. Sava Hoteli Bled sicer v Rikli Balance Hotelu že tržijo to znamko, bi pa bila ključna vzpostavitev Riklijeve akademije, ki bi izobraževala o atmosferskem zdravljenju in bi bila lahko osnovna struktura, skozi katero bi certificirali različne produkte in tudi poklic promotorja Riklijevega atmosferskega zdravljenja.
Že na današnji slovesnosti pa bodo predstavili nekaj novosti, ki bi k uporabi Riklijevega imena lahko spodbudile tudi druge ponudnike. Zavod za kulturo Bled bo na Blejskem gradu dal v prodajo Riklijeve rezine in čokoladne medaljone, Riklijevo sobo pa bosta obogatila stereografija in fotografiranje z Riklijem, je povedala direktorica zavoda Lea Ferjan.
