Maribor lani z rekordno realizacijo proračuna

Junija 2024 se izteče koncesijska pogodba družbi Aquasystems za opravljanje lokalne gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode v Mestni občini Maribor ter s tem upravljanje centralne čistilne naprave. Po novem bo to službo opravljalo javno podjetje Mariborski vodovod, ki uvaja nov način obračunavanja storitve.

Štiričlanska družina bo po besedah direktorja Mariborskega vodovoda Mirana Juga plačevala za čiščenje odpadne vode od 11. junija 39 odstotkov manj kot doslej. Bo pa po novem na položnici tudi omrežnina za čistilno napravo v fiksni višini 4,21 evra na mesec na gospodinjstvo brez DDV.

Lanski proračun občine je bil po besedah Mateje Cekić realiziran v višini 166,7 milijona evrov, kar je 85 odstotkov načrtovanega. Spomnila je, da je bila v letih od 2014 do 2018 povprečna realizacija proračuna 94,5 milijona evrov, v naslednjih letih do leta 2023 pa 132,6 milijona evrov.

V primerjavi s prejšnjim letom sta bila lani zelo visoka realizacija kapitalskih prihodkov zaradi uspešne prodaje premoženja ter črpanje evropskih in državnih sredstev. "Lani smo zaključili vse pomembne investicije, od nove brvi do obnove Osnovne šole Tabor in atletske dvorane," je povedala poročevalka.

Nekateri mestni svetniki so bili kritični do novega zadolževanja občine, župan Saša Arsenovič pa je ponovil, da je to edini način za izvajanje zahtevnih projektov in pridobivanje sofinancerskih sredstev. Lani se je občina na novo zadolžila za 24 milijonov evrov, skupni dolg znaša 95 milijonov evrov.

Mestni svetniki so v prvi obravnavi ob nekaterih pripombah potrdili pokopališki red, ki med drugim dovoljuje raztros pepela le znotraj pokopališča in določa obvezno uporabo mrliških vežic. Prav tako predvideva prepoved vodenja živali na pokopališče ter vožnjo s kolesi, motorji in avtomobili po njem. V mariborski občini je sicer osem pokopališč, od tega dve mestni, ostala se nahajajo v krajevnih skupnostih.

Točko o reorganizaciji mestne uprave so na predlog svetniških skupin LPR, LKP in SDS umaknili z dnevnega reda današnje seje, ker zadeva naj ne bi bila usklajena z deležniki.

Podžupan Gregor Reichenberg je na koncu seje podrobno predstavil idejno zasnovo prenove Lenta, ki je v večjem delu zaključena in zajema več projektov, ter ostale načrte, ki jih ima občina na nabrežju Drave. "Govorimo o mestni promenadi, obdravski ogrlici, ki nosi številne programe in poteka od skrajno zahodnega roba Mariborskega otoka do jezu v Melju na obeh bregovih reke. Na levem bregu je cilj tudi ustvariti peš povezavo Drave z zelenim zaledjem, torej Mestnim parkom," je pojasnil.

Tako ustvarjena peš cona med drugim predvideva gradnjo cestnega predora pod njo, preoblikovanje Slomškovega trga v območje brez avtomobilov, gradnjo nove brvi pri Mariborskem otoku ter postavitev garažnih hiš pri stadionu Ljudski vrt in na vzhodnem delu Glavnega trga, s katerima želijo nadomestiti izgubljena parkirišča zaradi umikanja motornega prometa iz strogega mestnega jedra. Zasebni investitorji med drugim načrtujejo nove stanovanjske stolpnice pri Studenški brvi, kompleksu Maribox in v t. i. Maksovi luknji na desnem bregu.

Dosedanja prenova Lenta, v sklopu katere so zamenjali tudi komunalno infrastrukturo, je po besedah vodje projekta Jerneja Flajšmana stala nekaj več kot 8,3 milijona evrov, od tega je bilo 2,3 milijona evrov sofinancerskih sredstev.

Arsenovič je med drugim povedal, da bo v prihodnje treba začeti razmišljati tudi o obnovi mestne hiše Rotovž, da bo nudila primerno okolje za poroke, ter postavitvi odra na oz. ob Dravi za potrebe Festivala Lent. Mestni svetnik LPR Stojan Auer pa je opozoril na spornost ladjice, ki jo je lastnik pred meseci preselil z Drave na parkirišče pri Titovem mostu. V mestni upravi so pojasnili, da ne morejo ukrepati, ker plovilo stoji na zasebnem zemljišču. "Upam, da bo tam res le začasno," je dodal župan.