Na mariborskem Lentu danes slovesno postavljanje klopotca
Nad Staro trto na mariborskem Lentu bo od danes do jesenske trgatve znova bdel klopotec, ki velja za simbol vinogradništva.
Brači iz Malečnika, ki že leta obirajo grozdje na Lentu, ga bodo pred Hišo stare trte postavili dopoldne. Tradicionalni dogodek pripravlja Zavod za turizem Maribor. Tradicionalno postavljanje klopotca pred Hišo Stare trte se bo začelo ob 11. uri, za obiskovalce so organizatorji pripravili kulturni program z glasbenim nastopom Nejca Miklošiča z bendom, na stojnicah pa bo mogoče spoznavati kakovostno žlahtno kapljico priznane vinogradniške družine Jarc iz Svečine.
Obiskovalce prireditve bosta nagovorila mariborska vinska kraljica Neža Jarc in skrbnik najstarejše trte na svetu Stane Kocutar.
Postavljanje klopotca v Mariboru tradicionalno napoveduje festival stare trte, ki bo letos že 21. leto zapored potekal med 29. septembrom in 2. oktobrom, ko je predviden vrhunec dogajanja - slovesna trgatev stare trte.
V zahvalo in čast, da so lahko njeni stalni spremljevalci, ji malečniški brači vsako leto postavijo klopotec, ki je tudi njihovo darilo gospodarju trte, mariborskemu županu in vsem Mariborčanom.
Z omenjenim običajem želijo na Zavodu za turizem Maribor slovensko kulturno dediščino približati tudi turistom, ki mesto obiščejo v poletnem in zgodnje jesenskem času. "Tukaj spoznavajo bogato kulturno dediščino s področja vinogradništva in se tako pogosto tudi prvič srečajo s klopotcem," so pojasnili na zavodu.
Klopotec je lesena mehanska naprava na visokem lesenem drogu, ki z vrtenjem ustvarja ropot, ki naj bi odganjal ptice iz vinograda. Po štajerskih vinogradih ga slovesno postavljajo od Jakobovega (25. julij) do Jernejevega (24. avgust), največ prireditev, povezanih s postavitvijo klopotca, pa je okoli Marijinega praznika - velikega šmarna (15. avgust). Pred Hišo stare trte bo klopotec stal vse do martinovega.
Žametovka oz. modra kavčina je s potrjeno starostjo več kot 400 let vpisana v Guinnessovo knjigo rekordov kot najstarejša trta sveta, ki še vedno rodi žlahtne sadove. Iz njenega grozdja izdelajo vino, ki ga ustekleničijo v stekleničke umetnika Oskarja Kogoja in ga uporabljajo za protokolarno darilo. Letno napolnijo največ sto stekleničk.
