Požar na Krasu prinesel nova sodelovanja in turistične priložnosti
Pomnik miru na Cerju in Park vojaške zgodovine Pivka sta se odločila za sodelovanje in povezovanje. Obiskovalcem bosta ponujala znižane cene vstopnic ob obisku obeh muzejev.
Novo partnerstvo pa se je vzpostavilo tudi med občinami, kjer je poleti divjal požar, ki snujejo skupne nove turistične produkte ter obnovo pogorelih površin.
Občine Miren-Kostanjevica, Renče-Vogrsko, Nova Gorica in Komen ter zamejske občine Nabrežina, Doberdob in Sovodnje snujejo mednarodno pohodniško transverzalo, ki bo okvirno obsegala 130 kilometrov krožne poti po Krasu. Trasa ne bo preveč zahtevna, primerna bo tudi za družine, vendar si bo zanjo treba vzeti več dni.
Pohodniška pot bo imela tudi izobraževalno noto, saj bo sežanska enota Zavoda za gozdove poskrbela za postavitev informativnih tabel, pohodniki pa bodo v naravi lahko opazovali sanacijo gozda na naraven in zasaditveni način.
Ker bo pohodniška pot vodila tudi mino kulturnih znamenitosti, bo vključena v projekt Evropske prestolnice kulture, odprli pa naj bi jo predvidoma leta 2025.
"Zelo smo veseli, da leto začenjamo z novimi projekti, ki prinašajo priložnost razvoja turizma in poslovnih dogodkov. Roka, ki nam jo je ponudil Park vojaške zgodovine iz Pivke že z otvoritvijo fotografske razstave, ki bo postavljena pred vstopom v njihov muzej do septembra, je generirala tudi novo sodelovanje, vzpostavitev povezane vstopnice, ki bo v prihodnjih letih usmerjala goste iz Pomnika v Pivko in obratno," je povedala direktorica direktorica Javnega zavoda Miren Kras Ariana B. Suhadolnik.
Sanacija pogorelih gozdov na Krasu poteka s sredstvi, ki so jih prispevali donatorji in s semeni, ki so jih uspeli nabrati prostovoljci, ter s sadikami, ki smo jih kupili s sredstvi donatorjev, je ob robu današnje novinarske konference povedal vodja enote Zavoda za gozdove Sežana Boštjan Košiček.
"Zadovoljni smo, da smo tako hitro zagnali sanacijo gozdov, večina sanacijskih del sečnje naj bi bila po sanacijskem načrtu izvedena v letošnjem letu. Nekaj bo zagotovo ostalo še za leto 2024, potem pa bo les zgnil in izgubil na vrednosti," je povedal.
Doslej so posadili okrog 13.000 sadik na šestih hektarih v okolici Cerja. Pri delu so jim pomagali srednješolci Srednješolskega centra Nova Gorica, ki so pretekli teden posadili 2000 sadik dreves, konec tega tedna pa pričakujejo nove prostovoljce iz Gimnazije Sežana, ki naj bi posadili 3000 sadik različnih dreves.
V tem tednu naj bi bil na državnem nivoju sprejet tudi sanacijski načrt obnove pogorelega gozda.
