V Gorjah v načrtu ureditev središča kulture, športa in TNP
Občina Gorje namerava na območju obstoječega Gorjanskega doma urediti novo razvojno središče kulture in športa. Ta bo služil tudi kot vstopna točka v Triglavski narodni park (TNP) in se bo vključil v mrežo informacijskih središč parka.
Idejno zasnovo projekta, s katero so se že seznanili občinski svetniki, bodo javno predstavili danes popoldan.
Gorjanski župan Peter Torkar je povedal, da nameravajo obstoječi Gorjanski dom postaviti povsem na novo. Gre za približno pet milijonov evrov vreden projekt, za katerega bodo v prihodnjem letu predvidoma pripravili projektno dokumentacijo, vključno s pridobitvijo soglasij za pridobitev gradbenega dovoljenja.
Naslednje leto naj bi bila znana tudi finančna konstrukcija projekta, pri čemer Torkar računa na vsaj 60 odstotkov evropskih sredstev, pa tudi na državna sredstva. Projekt se bo poleg tega delno pokrival iz sredstev, ki občini pripadajo po zakonu o TNP, sicer pa občina namerava projekt umestiti tudi v načrt razvojnih programov in ga delno financirati iz lastnega proračuna. Sama izvedba projekta je načrtovana v letih 2024 in 2025.
Torkar je pojasnil, da bo nov objekt namenjen različnih vsebinam, tako kulturnim in izobraževalnim kot športnim. V objektu bo tudi stalna razstava fosilov z območja parka. Poleg tega bo v stavbi predstavljen pionir seizmologije Albin Belar (1864-1939), ki je bil tudi pobudnik ustanovitve TNP. Za obiskovalce bo posebno zanimiva potresna simulacija, ki jo nameravajo oblikovati v partnerstvu s Prirodoslovnim muzejem Slovenije.
Partner pri projektu priprave prostorov in vsebin, ki bodo prikazovale posebnosti občine in zavarovanega območja parka, je tudi javni zavod TNP. "Gorje so namreč vrata, skozi katere na območje parka prihaja veliko število obiskovalcev," je poudaril Torkar.
Kot je povedala vodja informacijsko izobraževalne službe TNP Majda Odar, v zavodu vse več pozornosti namenjajo stiku z deležniki, zlasti domačini. Zato so vzpostavili informacijska središča v Trenti, na Bledu in v Bohinju ter informacijske točke v Pocarjevi domačiji v Zgornji Radovni, v Slovenskem planinskem muzeju v Mojstrani in v Zeleni hiši v Kobaridu.
"Ključnega pomena je, da se mreža teh točk širi, ne samo zaradi samega upravljanja prostora, temveč tudi za krepitev identitete Julijskih Alp, biosfernega območja in pripadnosti TNP," je dejala Odar. Na primeru dobrih praks obstoječih informacijskih središč si želi, da bi se tudi Gorjanci z vzpostavitvijo takšnega centra lahko bolje poistovetili z vsebinami parka.
Med dogodki, ki jih v centrih pripravljajo, največji poudarek dajejo prav domačinom. Zanje pripravljajo različna srečanja, dogodke, delavnice in tečaje, povezane tudi s prenosom tradicionalnega znanja, na primer na področju kulinarike.
"Obstoječi centri dobro živijo, predvsem zato, ker so prva ciljna skupina domačini," je dejala Odar in pojasnila, da so stičišča domačinov različnih generacij, ki morda v nekem trenutku do TNP ne čutijo nobene konkretne neposredne povezave, vendar se skozi različne vsebine tekom let ta odnos lahko spremeni.
Tako se je zgodilo v Trenti, kjer center TNP deluje že skoraj 30 let. Podobno opažajo na Bledu, pa tudi v Bohinju, četudi tam center deluje šele sedem let. "Lahko rečemo, da je Bohinjka postala središče ne samo na področju turističnega gospodarstva, ker je v njej sedež Turizma Bohinj, temveč tudi za prostočasne in poslovne dejavnosti domačinov," je dejala Odar.
