V Mariboru slabša odzivnost na preventivne programe
Odzivnost na preventivne programe v Mestni občini Maribor je statistično slabša od povprečja preostale Slovenije. Kot kažejo najnovejši podatki NIJZ o zdravju prebivalcev občin, se v program presejanja za raka debelega črevesa in danke Svit v Mariboru odzove 58,2 odstotka vabljenih, medtem ko je na ravni države odzivnost 63,4-odstotna.
Odzivnost v programu presejanja za raka materničnega vratu (Zora) je v Mariboru 66,3-odstotna, na ravni države pa 71,4-odstotna, še kažejo podatki iz publikacije Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) z naslovom Zdravje v občini 2024.
Pod slovenskim povprečjem je Maribor tudi po odzivnosti na program za odkrivanje raka dojk Dora s 73,5 odstotka, medtem ko je v celotni Sloveniji odzivnost v Dori 77,8 odstotka.
Telesni fitnes otrok v mariborski občini je blizu slovenskemu povprečju, medtem ko je bil delež prometnih nezgod z alkoholiziranimi povzročitelji nižji od slovenskega povprečja.
Delež oseb, ki prejemajo zdravila zaradi povišanega krvnega tlaka, je bil prav tako nižji od slovenskega povprečja, za sladkorno bolezen pa blizu slovenskemu povprečju.
Stopnja bolnišničnih obravnav zaradi poškodb v transportnih nezgodah je bila v Mestni občini Maribor 0,5 na 1000 prebivalcev, v Sloveniji pa 1,1.
Bolniška odsotnost delovno aktivnih prebivalcev v mariborski občini je trajala povprečno 18,2 koledarskih dni na leto, kar je manj kot je povprečje v Sloveniji (21,7 dni).
Stopnja bolnišničnih obravnav zaradi srčne kapi je bila 1,9 na 1000 prebivalcev, starih 35 do 74 let, v Sloveniji pa 2,0.
Pri starejših prebivalcih občine je bila stopnja bolnišničnih obravnav zaradi zlomov kolka 5,3 na 1000, v Sloveniji pa 6,2.
Delež uporabnikov pomoči na domu je bil v Mariboru nižji od slovenskega povprečja.
Stopnja umrljivosti zaradi samomora je bila 16 na 100.000 prebivalcev, v Sloveniji pa 18, še kažejo podatki NIJZ.
