Župani jugovzhodne Slovenije in Posavja nezadovoljni s sistemskim reševanjem romskih vprašanj
Župani jugovzhodne Slovenije in Posavja so danes v Novem mestu vnovič razpravljali o romskih vprašanjih. Ob tem so opozorili, da se stanje na tem področju še naprej poslabšuje, država pa naredi premalo, da bi zajezila nasilje in kriminal, ki ga povzročajo nekateri Romi.
Po besedah novomeškega župana Gregorja Macedonija je bilo današnje srečanje županov predvsem posledica dogodkov, ki so se zgodili v zadnjem času, in pa tega, da ni sistemskega reševanja težav. Spomnil je, da so občine ob lanski zavrnitvi njihovega zakonskega paketa, ki je reševal tudi romska vprašanja, dobile obljubo, da bo država do konca leta pripravila svoje predloge. "Namesto tega danes ugotavljamo, da predlogov ni, da se zadeve ne rešujejo in da se problematika še naprej poslabšuje," je dejal v izjavi po sestanku.
Zavzel se je za to, da se zakonodajo uredi tako, da država ne bi popuščala tistim Romom, ki svojih otrok ne pošiljajo v šolo, saj "bomo le na ta način dosegli, da se bo dvignila izobrazbena raven Romov", da bi kazni enako veljale za vse in da bi država začela meriti učinkovitost svojih ukrepov. "Skratka, v tem trenutku je žogica na strani države, ki se je zavezala, da bo stvari reševala. Mi pa ne bomo nehali opozarjati na to, da so stvari res problematične," je dejal.
Župan Mestne občine Krško Janez Kerin napredka na področju reševanja romskih vprašanj ne opaža, "kvečjemu so težave čedalje večje", je dejal. Zato tudi on ocenjuje, da nujno potrebujemo sistemske rešitve.
Šentjernejski župan Jože Simončič je izpostavil velik porast kriminala med mlajšimi Romi, predvsem na javnem prostoru, kot so parkirišča, cerkve, kulturni domovi in parki. "Zabeležili smo več primerov izseljevanja, ogrožanja prometa in varnosti. Ljudje se zato čutijo negotovo in nezavarovane. Policija sicer ukrepa, vendar ima premalo pristojnosti," je poudaril.
Tudi sami župani po njegovi oceni nimajo dovolj vzvodov za ukrepanje, "na drugi strani pa občutimo premalo volje države, da na tem področju opravi svojo nalogo". "In to je zelo slab signal, če država ne obvladuje javnega reda v državi," je dejal. "Treba bo ukrepati, sicer bomo vsi utrujeni, razočarani in jezni, stvari pa bodo prešle v roke nekih skupin, ki si jih ne želimo," je opozoril Simončič.
Župan Škocjana Jože Kapler je izpostavil nekaj konkretnih primerov nasilja. "Osnovno sporočilo vseh teh dogodkov je, da se lahko počne, kar se hoče," je dejal. Tudi on je opozoril, da bi se lahko ljudje samoorganizirali, če ne bodo začeli reševati stvari.
Županja Metlike Martina Legan Janžekovič pa je opozorila na primer nasilja na majski Vinski Vigredi. Izrazila je pričakovanje, da bo država s sistemskimi ukrepi začela urejati to področje. "Nedopustno namreč je, da smo kot večina talec manjšine, katerih prihodki in pravice niso v sorazmerju z njihovimi dolžnostmi," je dodala.
