Starejši na Japonskem iščejo zavetje v zaporih zaradi osamljenosti in revščine
Japonska se sooča z nenavadnim družbenim pojavom: številne starejše ženske namerno kršijo zakon, da bi našle stabilnost, osnovno nego in druženje v zaporih. V največjem ženskem zaporu v Tochigiju starejše osebe predstavljajo 20 odstotkov zaporniške populacije. Zapor se prilagaja njihovim potrebam, saj nudi pomoč pri kopanju, hranjenju, hoji in jemanju zdravil, kar večini manjka zunaj zaporskih zidov.
81-letna Akiyo, obsojena zaradi kraje hrane, priznava, da ji življenje v zaporu omogoča stabilnost, ki je zunaj ni imela. Z zelo nizko pokojnino in pomanjkanjem družinske podpore se je počutila brez izhoda. Po podatkih japonske vlade je kraja najpogostejše kaznivo dejanje med starejšimi zapornicami, več kot 80 odstotkov teh primerov je posledica revščine. Kar 20 odstotkov Japoncev, starejših od 65 let, živi pod pragom revščine, kar je precej nad povprečjem držav OECD.
Zaporniški pazniki opažajo, da se številne ženske po odsluženi kazni vračajo, saj zunaj nimajo kam iti, nimajo sredstev za preživetje ali potrebujejo zdravstveno oskrbo, ki si je ne morejo privoščiti. Nekatere celo izražajo željo, da bi plačevale za stalno bivanje v zaporu.
Japonske oblasti se zavedajo resnosti problema. Ministrstvo za pravosodje je uvedlo programe za pripravo zapornic na samostojno življenje, medtem ko lokalne pobude ponujajo stanovanjsko in socialno podporo starejšim brez družine. Kljub temu strokovnjaki opozarjajo, da se bo Japonska, zaradi hitro starajočega se prebivalstva in nizke rodnosti, soočila z vedno večjimi izzivi. Potrebne bodo sistemske spremembe in znatni viri za učinkovito podporo starejšim v družbi.
Japonski zapori tako niso le kaznovalne ustanove, temveč odsev družbenih problemov osamljenosti in pomanjkanja socialne varnosti, s katerimi se spopada ena najhitreje starajočih se držav na svetu.
