V EU se je leta 2022 priselilo 5,1 milijona ljudi

Število ljudi, ki se je leta 2022 v EU priselilo iz držav, ki niso članice, se je tako v primerjavi z letom 2021 več kot podvojilo. Medtem pa je število prebivalcev EU, ki so se izselili v države izven unije, ostalo nespremenjeno v primerjavi z letom 2021.

V EU so leta 2022 po podatkih Eurostata zabeležili enajst priseljencev iz držav izven unije na tisoč prebivalcev. Najvišji delež priseljencev tako iz članic kot nečlanic EU so leta 2022 zabeležili na Malti, in sicer 66 priseljencev na tisoč prebivalcev. Sledita ji Luksemburg s 48 in Estonija s 37 priseljenci na tisoč prebivalcev.

Najnižji delež je imela Slovaška, kjer so imeli enega priseljenca na tisoč prebivalcev. Sledita ji Bolgarija in Francija, vsaka s po šestimi priseljenci na tisoč prebivalcev. V Sloveniji so medtem leta 2022 zabeležili 35.600 priseljencev oziroma 16,9 na tisoč prebivalcev. Januarja 2023 je po podatkih Eurostata v članicah EU prebivalo 27,3 milijona državljanov tretjih držav. V Luksemburgu je bilo na omenjeni dan več kot polovica (50,4 odstotkov) prebivalcev rojenih v tujini. Sledita mu Malta z 28,3 in Ciper z 22,7 odstotki v tujini rojenega prebivalstva.

Najnižji delež prebivalcev rojenih v tujini so medtem zabeležili na Poljskem (2,5 odstotka), v Bolgariji (2,6 odstotka) in Romuniji (2,8 odstotka).

V absolutnem smislu je bilo sicer največ prebivalcev rojenih v tujini prijavljenih v Nemčiji (16,5 milijona ljudi), Franciji (8,9 milijona) in Španiji (8,2 milijona).

V Sloveniji je bilo medtem 1. januarja lani skupno 189.800 ljudi, ki so bili rojeni v tujini, kar predstavlja okoli devet odstotkov celotnega prebivalstva. Približno 20.800 se jih je v Slovenijo preselilo iz druge članice EU, 169.000 pa iz tretjih držav.