Po začasnih podatkih je Slovenija lani uvozila 61.900 navadnih in 14.900 električnih koles. Število uvoženih navadnih koles je bilo v zadnjem desetletju nižje le leta 2024, medtem ko je bilo električnih koles najmanj v zadnjih petih letih.
Največ navadnih koles je bilo uvoženih iz Italije, sledile so Indonezija, Avstrija in Belgija. Skupna vrednost uvoza je dosegla 30,3 milijona evrov, povprečna vrednost posameznega kolesa pa je znašala 490 evrov.
Pri električnih kolesih je največji delež uvoza predstavljala Nizozemska, sledile so Belgija, Nemčija in Hrvaška. Skupna vrednost uvoza električnih koles je znašala 24,5 milijona evrov, povprečna vrednost posameznega električnega kolesa pa 1.645 evrov.
Povprečna vsakodnevna pot s kolesom je bila dolga šest kilometrov in je trajala 24 minut. Skupno so prebivalci Slovenije lani prepotovali približno 12 milijard kilometrov, od tega s kolesom 202 milijona kilometrov oziroma dva odstotka vseh opravljenih kilometrov.
Kolesarjenje ostaja predvsem dejavnost za prosti čas. Kar 48 odstotkov vseh poti s kolesom je bilo opravljenih zaradi rekreacije ali preživljanja prostega časa. Te poti so bile v povprečju dolge devet kilometrov in so trajale približno 35 minut.
Največji delež poti, opravljenih s kolesom, so zabeležili v osrednjeslovenski regiji, kjer je delež dosegel šest odstotkov, ter v goriški regiji s petimi odstotki. V Ljubljani je bila povprečna kolesarska pot dolga pet kilometrov in je trajala 18 minut.
Po podatkih evropskega statističnega urada je bilo v Ljubljani predlani 362 kilometrov kolesarskih stez in poti, v Mariboru pa 146 kilometrov. Podatki Direkcije RS za infrastrukturo kažejo, da je bilo med letošnjim januarjem in sredino maja največ kolesarjev na kolesarski povezavi med Izolo in Koprom.
Svetovni dan kolesarjenja obeležujemo od leta 2018. Namenjen je spodbujanju uporabe kolesa kot trajnostnega prevoznega sredstva ter opozarjanju na pomen razvoja ustrezne kolesarske infrastrukture.
