Ozadje je tožba, ki jo je vložil omenjeni nekdanji francoski nogometaš. Ta je leta 2014 brez upravičenega pravnega razloga enostransko prekinil pogodbo z moskovsko Lokomotivo, kar je v svoji odločitvi ugotovilo tudi Mednarodno športno razsodišče (Cas) v Lozani.

A Diarra je imel po odhodu iz Moskve težavo najti nov klub. Dogovor z belgijskim Charleroijem je bil tako rekoč sklenjen, a je bil klub pripravljen skleniti pogodbo z njim pod dvema pogojema, da ni solidarno odgovoren in da lahko igralca registrira.

Fifa v svojih pravilih namreč predvideva kazen tudi za klub, ki v svoje vrste pripelje nogometaša, ki je prekinil pogodbo brez upravičenega pravnega razloga, in klub je tudi finančno soodgovoren, kar je bil glavni razlog, da ni prišlo do sklenitve dogovora z nogometašem. Diarra se je odločil, da toži Fifo in belgijsko nogometno zvezo.

Sodišče je odločilo, da veljavna pravila prestopov predstavljajo nesprejemljiva pravna, nepredvidljiva in potencialno zelo velika finančna in športna tveganja. "Nekatera pravila bi lahko utemeljili s tem, da zagotavljajo določeno stopnjo stabilnosti igralcev v ekipah. Tukaj pa se zdi, da pravila presegajo to. Ta pravila ovirajo svobodo gibanja igralcev in omejujejo konkurenco med klubi, s čimer so v nasprotju s pravom EU", so še zapisali pri ECJ, kjer so veljavni sistem primerjali tudi s kartelnim delovanjem.

V praksi odločitev sodišča nogometašem na stežaj odpira vrata, da lahko prekinejo pogodbe v klubih in si poiščejo novo sredino, kar ruši ustroj veljavnega sistema prestopov, obenem pa drastično spreminja položaj klubov, kjer številni, denimo tudi slovenski, ustvarjajo prihodke prav s transferji.

"Na nek način je afera Diarra afera Bosman 2.0," je dejal nogometašev belgijski odvetnik Jean-Louis Dupont, ki je bil leta 1995 vpleten tudi v primer nogometaša Jean-Marca Bosmana. Ta je športnikom zagotovil menjavo sredine brez odškodnine po izteku pogodb, odpravil pa je tudi kvote za tuje igralce v klubih.

"Pravice nogometašev so se enormno povečale, saj odločitev ponuja možnost vložitve odškodninskih zahtevkov zoper regulatorje. Odločitev jasno kaže, da Fifa in nacionalne zveze niso zakonodajalci in da se je treba o pogodbah dogovarjati. Edino rešitev za ureditev položaja vidimo v dogovoru socialnih partnerjev na nacionalni ravni in na ravni Evropske unije. Le na ta način lahko uredimo medsebojna razmerja," pravi Stefanović.

Ta kot možne partnerje socialnega dialoga na mednarodni ravni vidi sindikat nogometašev Fifpro, Evropsko komisijo ter Združenje evropskih klubov (ECA) ali pa združenje World League Forum. "Zdajšnje norme so nezakonite. Športna pravila ni moč določiti drugače od veljavne zakonodaje," pravi Stefanović, ki pričakuje, da bo dogovor na ravni EU podlaga za vse športe in se bo prenesla na globalno raven, saj se velika večina sredstev v svetovnem nogometu vendarle obrne v Evropi.

Sodba po njegovem mnenju razbija zdajšnji evropski model športa, ki skuša zagotoviti avtonomijo športa, a trenutno športnike izključuje iz procesa soodločanja. In ne glede na vse napake, ki jih skriva, je kot možnost izpostavil ameriški model, kjer se predstavniki igralcev in vodstva lig vedno znova dogovorijo za veljavna zavezujoča pravila.

"Zdajšnji transferni sistem ščiti klube in skrbi, da sredstva zadržuje v tem krogu. To ni nujno slabo, a sistem je treba preurediti, saj je treba poskrbeti tako za klube kot za nogometaše." Pri tem pa Stefanović poudarja, da bo treba iti korak dlje od sistema prestopov ter urediti tudi solidarnost in druga področja.

Gre za dolgotrajen proces, zato Stefanović pričakuje, da bo kratkoročno obveljal zdajšnji sistem, a bodo morali na Fifi in na zvezah nogometašem ponuditi veliko več pravic. Po Evropi se namreč že zbirajo podobni primeri, kot je bil Diarra, kar v primeru zahtevkov za odškodnino lahko predstavlja veliko tveganje za Fifo, zato bo pomembna tudi hitrost pri dogovarjanjih in spremembah.

Stefanović je ob tem opozoril tudi na slab status slovenskega športa. Kot pravi, v državni ne deluje ne davčna, ne delovna in tudi ne tržna inšpekcija, zato so športniki v posebej kočljivem položaju pri uveljavljanju svojih pravic. Športnikom glede na predlagano davčno zakonodajo s strani aktualne vlade grozi tudi finančni udarec. "Pozitivna novica za šport je v zadnjem obdobju lahko sodba v primeru odbojkarja Nika Mujanovića, ki je podprla interes športnika," še pravi Stefanović.

Do dialoga z državo po njegovih trditvah enostavno ne pride. Številni skorajda sprejeti predlogi so vedno znova propadli po menjavah oblasti, kasnejša nova dogovarjanja pa se vedno znova zavlečejo. Tudi zdaj na resne sestanke znotraj delovne skupine na sindikatu čakajo že več kot dve leti, saj se o tem z oblastmi pogovarjajo že vse od ministrovanja Igorja Papiča, a se zadeve kljub obljubam ne premaknejo z mrtve točke.

"Morda je z izrekom sodbe v primeru Diarra celo boljše, da se je malo zavleklo, saj to spreminja položaj in ustroj športa," pa k temu še dodaja Stefanović.