Dogodki segajo v april 1941, ko so sile osi napadle Kraljevino Jugoslavijo in razdelile slovensko ozemlje med Nemčijo, Italijo in Madžarsko, del pa je nadzorovala tudi Neodvisna država Hrvaška. V teh razmerah so se predstavniki različnih skupin odločili za organiziran odpor. Srečanje v vili v Rožni dolini je vodilo v oblikovanje gibanja, ki je pozneje postalo znano kot Osvobodilna fronta slovenskega naroda.
Zgodovinske razlage začetkov se nekoliko razlikujejo, saj o srečanju ni uradnega zapisnika. Sprva je bila organizacija usmerjena proti imperializmu, po napadu Nemčije na Sovjetsko zvezo junija 1941 pa se je utrdilo ime Osvobodilna fronta in poziv k oboroženemu odporu. Kot dan ustanovitve se je uveljavil 27. april, ki je po osamosvojitvi dobil današnje ime.
Predsednica republike Nataša Pirc Musar je ob prazniku poudarila, da mora biti ta dan več kot spomin. »Zgodovina uči, da egoizem vodi v nezaupanje in razgradnjo skupnega dobrega,« je dejala na državni proslavi ter opozorila na potrebo po zmernosti in dialogu.
Predsednik državnega zbora Zoran Stevanović je v poslanici zapisal, da svoboda nikoli ni samoumevna. »Svoboda je odgovornost vsake generacije,« je poudaril in dodal, da današnji čas prinaša drugačne pritiske, politične, gospodarske in vrednotne. Po njegovih besedah družbo bremeni razdeljenost, zato vidi sporočilo praznika v povezovanju in iskanju skupnih rešitev.
»Razdeljeni smo bolj, kot bi smeli biti. Preveč energije porabimo za medsebojne spore, medtem ko ljudje čakajo na rešitve,« je zapisal. Po njegovem mnenju mora država postaviti človeka v ospredje in slediti načelom dostojanstva, solidarnosti ter odgovornosti.
Praznik tako ostaja simbol upora proti okupatorju in hkrati opomin na vrednote, ki so povezovale ljudi v času največjih preizkušenj.
