Deset organizacij s področja dolgotrajne oskrbe podpira novelo zakona
Deset organizacij, povezanih z dolgotrajno oskrbo, podpira novelo zakona o dolgotrajni oskrbi, o kateri bomo odločali na referendumu 27. novembra, saj po njihovem prinaša čas za sprejetje popravkov zakona. Na ministrstvu za zdravje pa želijo, da bi z deležniki uskladili določene rešitve, saj bi bilo treba znova preučiti več kot polovico zakona.
Ministrstvo za zdravje je v procesu iskanja kompromisa z vsemi deležniki dalo osnutek zakona, s katerim naj bi v primeru potrditve novele na referendumu uredili obravnavano področje, je minister za zdravje Danijel Bešič Loredan dejal novinarjem ob robu podpisa dogovora o načinu zagotavljanja zdravstvenega varstva na primarni ravni na območju ljubljanske občine. Zdajšnji zakon je bil po njegovih besedah sprejet brez upoštevanja deležnikov, zdaj pa želijo glede na njihove pripombe priti do zakona, ki bi bil verodostojen dokument.
Pričakuje, da bodo prišli tudi do konsenza, kje zagotoviti vir financiranja za dolgotrajno oskrbo. Predvsem pa želi ministrstvo zagotoviti, da s 1. januarjem 2023 nihče ne bo ostal brez pravic.
Tudi državna sekretarka na ministrstvu Tjaša Vidic je po današnji novinarski konferenci Skupnosti socialnih zavodov Slovenije, na kateri so sodelovali tudi predstavniki nekaterih organizacij, ki so podpisale skupno stališče o noveli, dejala, da je zakon iz časa prejšnje vlade na več mestih pravno in strokovno sporen. Tako zdaj želijo skupaj z deležniki priti do optimalne rešitve.
Sodelujoči na novinarski konferenci so sicer poudarili, da novela ne ukinja dolgotrajne oskrbe, ampak prinaša izključno zamik izvajanja zakona na področju dolgotrajne oskrbe v instituciji in na področju oskrbovalcev družinskih članov s 1. januarja 2023 na 1. januar 2024.
Predsednica skupščine skupnosti socialnih zavodov Valerija Lekić Poljšak je zavrnila navedbe zagovornikov zakona o dolgotrajni oskrbi, da bodo stanovalci v domovih za starejše iz lastnega žepa v povprečju plačevali manj kot doslej. Zakon namreč ukinja dodatek za pomoč in postrežbo, s čimer bo dohodek stanovalcev nižji, je dejala. Ocenjujejo, da bo strošek za stanovalca, če zakon ne bo spremenjen, večji najmanj za znesek v višini od 200 do 300 evrov mesečno. Prav tako pravilniki znižujejo obseg storitev, ki jih uporabniki potrebujejo, zato bodo morali številne nujne storitve dolgotrajne oskrbe plačevati dodatno, je naštela.
Zaradi visokega vstopnega praga približno 40 odstotkov današnjih uporabnikov ne bo upravičenih do storitev dolgotrajne oskrbe, je izpostavila.
Skupno stališče so podprli še Srebrna nit, Socialna zbornica Slovenije, Zveza društev upokojencev Slovenije, Amnesty International Slovenije, Sindikat zdravstva in socialnega varstva, Skupnost organizacij za usposabljanje Slovenije, Skupnost varstveno delovnih centrov Slovenije, zbornica zdravstvene in babiške nege - zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov in Združenje za državljanski nadzor zdravstvenega varstva ZaNas.
Pobudnik referenduma o noveli zakona o dolgotrajni oskrbi, sprejeti v času aktualne vlade, je SDS. Volivci se bodo na referendumu odločali, ali so za uveljavitev novele ali proti.
