DZ sprejel novelo zakona o sistemu plač v javnem sektorju

Predlog sledi dogovoru med vlado in sindikati, ki zaposlenim v javnem sektorju prinaša višje plače. Sodeč po današnji razpravi, pa je eno skupnih stališč praktično vseh, da bo treba prednostno reševati problematiko najnižjih plač.

Vlada in sindikati javnega sektorja so 13. oktobra podpisali dogovor o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju za leti 2022 in 2023. Dogovor predvideva zvišanje vrednosti plačnih razredov za 4,5 odstotka po celotni plačni lestvici s 1. oktobrom letos. Vključuje tudi prvi korak v odpravi plačnih nesorazmerij, in sicer dvig plač za en plačni razred s 1. aprilom prihodnje leto za vse, z izjemo dela zaposlenih v zdravstvu in socialnem varstvu, ki so se jim plače povišale z dogovorom novembra lani.

Z danes sprejeto novelo se tako določa nova plačna lestvica z novimi vrednostmi plačnih razredov. S 1. aprilom se plačni lestvici dodaja še nov, 66. plačni razred. Z aprilom je predvidena tudi odprava plačnega stropa za javne uslužbence, torej omejitve, po kateri lahko javni uslužbenci z napredovanji dosežejo največ 57. plačni razred, v višje plačne razrede pa so uvrščeni funkcionarji.

Prav v tem delu je zakon s sindikati neusklajen. Menijo, da gre pri odpravi plačnega stropa za sistemski poseg, o čemer bi se morali usklajevati v okviru sistemskih sprememb plačnega sistema in sočasno z odpravo uravnilovke v spodnji tretjini plačne lestvice. Vlada po drugi strani vztraja, da gre za nerealizirano zavezo iz že sklenjenega sporazuma z zdravniki iz leta 2016. Del dogovora je, kot poudarja ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik, namreč tudi zaveza o realizaciji vseh dogovorov, ki so bili s sindikati podpisani v preteklosti, a nikoli realizirani.

Predvidena odprava plačnega stropa je tudi razlog, da so podporo zakonu odrekli v Levici; dva strankina poslanca sta bila pri glasovanju vzdržana, trije so bili odsotni. Kot je na današnji seji DZ pojasnil Matej Tašner Vatovec, bo plačni strop odpravljen predvsem za zdravnike, ki so v tem trenutku "v bistvu eni največjih prejemnikov izplačil v sistemu javnega sektorja". Po drugi strani pa tretjina plačnih razredov ostaja pod minimalno plačo in tem zaposlenim dogovor ne bo prinesel praktično nič, ker se bo zvišalo le doplačilo do minimalne plače. Da je treba prednostno reševati problematiko najnižjih plač, se sicer strinjajo praktično vsi.

Po besedah ministrice sam dogovor, ki ga je podpisalo 32 od 46 sindikatov javnega sektorja, predvideva več, kot je določeno v noveli. Prinaša višje nadomestilo za malico, za tiste na delovnih mestih do vključno 50. plačnega razreda, pa še poračun regresa za letni dopust. V koaliciji so tudi izpostavljali, da je vlada sprejela še druge ukrepe kot odziv na draginjo. Zaveza pa je, da se bo vprašanje anomalij, predvsem v spodnjih plačnih razredih, reševalo v prihodnjih mesecih v okviru pogovorov o sistemskih spremembah. Rešitve naj bi bile pripravljene do konca junija 2023.

Novelo so podprli tudi v opozicijski NSi in pojasnili, da so se tako odločili, ker sledi cilju omilitve posledic draginje. V SDS, kje so bili ob glasovanju vzdržani, pa so opozorili na skrb fiskalnega sveta, ali bo državna blagajna vzdržala finančne obremenitve. V SDS bi si sicer želeli večjega obsega sredstev za fleksibilni del plač, da bi bili tisti, ki naredijo več, tudi bolje plačani. Tudi v NSi menijo, da se mora vzpostavi sistem za merjenje nagrajevanja učinkovitosti javnih uslužbencev.