Na jesenskem razpisu zdravniških specializacij četrtina mest za družinsko medicino
Zdravniška zbornica Slovenije je objavila jesenski razpis zdravniških specializacij, na katerega se lahko zdravniki prijavijo do 26. oktobra. Skupaj je razpisanih 185 mest, od tega 47 za družinsko medicino, kjer so, kot je znano, velike kadrovske vrzeli. Največ mest je sicer razpisanih na nacionalnem razpisu, manj pa pri izvajalcih.
Po družinski medicini je največ mest razpisanih za pediatrijo, in sicer 23. Za urgentno medicino in interno medicino je razpisanih po 12 mest, sedem mest je na voljo posameznikom, ki jih zanima anesteziologija, reanimatologija in perioperativna intenzivna medicina. Šest mest je razpisanih za ginekologijo in porodništvo, pet mest je namenjenih bodočim infektologom, za vsako od številnih drugih specialnosti pa je razpisanih po manj kot pet mest.
Kot je za STA pojasnila predsednica Zdravniške zbornice Slovenije Bojana Beović, razpis odraža potrebe, ki jih sporočajo bolnišnice, zdravstveni domovi in drugi izvajalci, ki sodelujejo v komisiji, ki odloča o številu razpisanih specializacij. Svojega predstavnika ima v komisiji tudi zbornica, ki se pred sestanki komisije pri nacionalnih koordinatorjih različnih zdravniških specialnosti seznani s potrebami na nacionalni ravni.
Na jesenskem razpisu je sicer večina mest, 132, namenjena tako imenovanemu nacionalnem razpisu, 53 mest pa znanim izvajalcem zdravstvenih storitev, torej bolnišnicam in zdravstvenim domovom. V obeh primerih morajo zdravniki po koncu specializacije določen čas ostati v javni zdravstveni mreži, vendar zdravniki na nacionalnem razpisu po opravljeni specializaciji niso vezani na izvajalca, pri katerem so jo opravljali.
Če specializacijo opravljajo pri znanem izvajalcu, torej denimo zdravstvenem domu, pa morajo zdravniki sprejeti njegovo ponudbo za prvo zaposlitev za enako časovno obdobje, kot je trajala specializacija. V primeru družinske medicine je to štiri leta.
Razlog za povečanje mest na nacionalnem razpisu gre najverjetneje iskati v spomladanskem razpisu zdravniških specializacij. Takrat se je namreč zgodil paradoks - v nekem trenutku je kazalo, da bo za kadrovsko podhranjeno družinsko medicino potreben izbirni postopek, saj se je velik del kandidatov prijavil na nacionalni razpis, kjer je bilo razpisano manjše število mest. Ministrstvo za zdravje je nato število mest naknadno spremenilo, izbirni postopek pa zato ni bil potreben.
Družinski zdravnik in predsednik odbora za osnovno zdravstvo pri zdravniški zbornici Rok Ravnikar ocenjuje, da sprememba razmerja med mesti, ki so razpisana pri znanih izvajalcih, in mesti, ki so razpisana na nacionalnem razpisu, odraža večjo stopnjo razumevanja, razmišljanja in posluha za mlade zdravnike.
Želi si, da bi temu sledil tudi odziv zdravnikov. "To je pač ključen pokazatelj tega, ali je politika napovedala optimistične spremembe, ali ima posluh za potrebe mladih, ki se odločajo za delo v medicini in rezultat bo tisti, ki bo neizprosen kazalec uspešnosti take politike," je dejal za STA.
Ob tem sicer poudarja, da so razpisi mest pri izvajalcih smiselni, ko so zdravstveni izvajalci predhodno dogovorjeni s kandidatom, sicer pa so bolj smiselni nacionalni razpisi, kjer se mladim zdravnikom ni treba predhodno vezati na določen kraj oziroma ustanovo.
Kot je Ravnikar poudaril maja ob svetovnem dnevu družinske medicine, bi v Sloveniji, če bi želeli doseči povprečje EU, potrebovali 200 dodatnih zdravnikov družinske medicine. Ob upoštevanju prihajajočih upokojitev pa bi vsako leto potrebovali blizu 100 specializantov družinske medicine, a tega števila v zadnjih letih ne dosegamo.
