Osnutek prenovljenega zakona o dolgotrajni oskrbi nared v dveh mesecih, za ublažitev kadrovske stiske še interventni zakon
Osnutek prenovljenega zakona o dolgotrajni oskrbi bo pripravljen v dveh mesecih, je po današnjem srečanju posvetovalnega telesa, ki bo vključeno v njegovo pripravo, napovedal državni sekretar na ministrstvu za solidarno prihodnost Luka Omladič.
Hkrati na ministrstvu pripravljajo interventni zakon za blažitev kadrovskih težav v oskrbi.
Kot je v izjavi za medije spomnil Omladič, se novela zakona o dolgotrajni oskrbi, ki je bila potrjena na referendumu in je odložila izvajanje obstoječega zakona, izteče konec leta. Zato so časovni roki za sprejem novega zakona o dolgotrajni oskrbi kratki, saj se mora ta začeti izvajati s 1. januarjem prihodnje leto.
Napovedal je, da bo prenova obsežna in bo posegala v velik del členov zakona. Kot je še dejal, je sedanji zakon slabo izvedljiv tudi zaradi premajhnega sodelovanja deležnikov, tako strokovne javnosti kot izvajalcev. Ravno v ta namen so na ministrstvu vzpostavili posvetovalno telo za dolgotrajno oskrbo, v katerega so povabili več kot 50 predstavnikov strokovne javnosti in civilne družbe, odzvalo se jih 25.
Ti bodo po besedah državnega sekretarja že od samega začetka vključeni v proces prenove zakona o dolgotrajni oskrbi. Ta proces so začeli danes, posvetovalno telo pa se bo sestajalo vsakih 14 dni. Na današnjem srečanju so odprli precej tem, udeleženci so predstavili svoje pripombe na obstoječi zakona, ki jih bodo strokovne službe na ministrstvu v največji meri upoštevale, je še povedal.
Omladič pričakuje, da bo besedilo osnutka pripravljeno v dveh mesecih, ter si želi, da bi bil prenovljeni zakon o dolgotrajni oskrbi v državnem zboru sprejet najpozneje do začetka jeseni.
Pri prenovi zakona bodo sledili izhodišču, da zakon o dolgotrajni oskrbi predstavlja ogrodje, s katerim se vzpostavlja nov steber socialnih pravic na področju dolgotrajne oskrbe. "To je velik prelom, velika sprememba, seveda sprememba na bolje za ljudi," je poudaril državni sekretar in med cilji izpostavil večjo dostopnost in cenovno dosegljivost storitev dolgotrajne oskrbe.
Med prioritetami je navedel področje skupnostne oskrbe, kot so družinski pomočniki ali dolgotrajna oskrba na domu, kar je v procesu uveljavitve novega zakona treba najprej implementirati. Pomemben cilj bo tudi zagotavljanje kakovosti in omogočanje dela domov za starejše in drugih institucionalnih zavodov, izredno pomembno pa je po Omladičevih besedah tudi vprašanje kadrov. Treba je namreč zagotoviti izboljšanje pogojev dela za delavce v oskrbi ter povečanje pretoka kadrov v ta sektor.
V ta namen na ministrstvu hkrati pripravljajo tudi interventni zakon, ki naj bi bil pripravljen v nekaj mesecih, še pred zakonom o dolgotrajni oskrbi, je še napovedal državni sekretar. Z njim naj bi ublažili problematiko pomanjkanja kadrov, zakon pa se bo osredotočil na vprašanja poklicnih kvalifikacij za delo v oskrbi, tujih delavcev ter na kadrovsko politiko znotraj inštitucij in izvajalcev.
Z zakonom o dolgotrajni oskrbi pa želijo v prihodnjih letih vzpostaviti tudi celovit informacijski sistem za področje dolgotrajne oskrbe, katerega cilj je prav tako povečati dostopnost in dosegljivost storitev.
O oceni finančnih posledic novega zakona Omladič še ni želel govoriti, jo bodo v pa kratkem predstavili, hkrati z dinamiko uveljavljanja zakona.
