Plače javnih uslužbencev z junijem višje
Državni zbor je s 63 glasovi za in nobenim proti sprejel spremembe zakona o sistemu plač v javnem sektorju, ki usklajujejo plače zaposlenih v javnem sektorju z rastjo cen življenjskih potrebščin. V skladu z dogovorom s sindikati javnega sektorja se bodo plače javnih uslužbencev z junijem zvišale za 3,36 odstotka.
Spremembe zakona prinašajo spremembe vrednosti plačnih razredov v plačni lestvici, je v obrazložitvi predloga danes pojasnila državna sekretarka na ministrstvu za javno upravo Mojca Ramšak Pešec. S tem se usklajujejo osnovne plače zaposlenih v javnem sektorju z rastjo cen življenjskih potrebščin v letu 2023. Državna sekretarka je spomnila, da je bil januarja med vlado in reprezentativnimi sindikati javnega sektorja podpisan dogovor o uskladitvi vrednosti plačnih razredov plačne lestvice in o datumu izplačila regresa za letni dopust v letu 2024.
Ta določa, da višina uskladitve vrednosti plačnih razredov plačne lestvice znaša 80 odstotkov rasti cen življenjskih potrebščin v obdobju od decembra 2022 do decembra 2023, uskladitev vrednosti plačnih razredov pa se izvede s 1. junijem 2024. Rast cen življenjskih potrebščin je bila v tem obdobju 4,2-odstotna, kar pomeni, da se vrednost plačnih razredov uskladi za 3,36 odstotka, in sicer s 1. junijem.
Predlog za uskladitev plač so med drugim pozdravili v Svobodi. Po besedah Andreje Živic je vlada z dogovorom s sindikati pokazala, da "zna prisluhniti zaposlenim v javnem sektorju in se dogovoriti s sindikati". Takšna uskladitev je po njenem mnenju tudi dobra popotnica za nadaljnja pogajanja za razrešitev plačnih nesorazmerij ter za celovito reformo plačnega sistema. Ob tem je poudarila, da veliko predhodnih vlad ni urejalo problematike plač v javnem sektorju ter je sprejemalo parcialne rešitve.
Uskladitev plač v javnem sektorju je v trenutnem obdobju draginje in povišanja cen osnovnih dobrin ključnega pomena, pa je v imenu poslanske skupine SD poudaril Damijan Zrim. Ob tem pa je poudaril, da se morajo še vedno posvetiti celoviti plačni reformi, ki ne bo zgolj izenačevala socialnega statusa državljank z inflacijo, temveč ji omogočila socialno varnost in okrepila življenjski standard, pri čemer je tesno sodelovanje z reprezentativnimi sindikati ključnega pomena.
Podporo predlogu so napovedali tudi v NSi. Hkrati pa po besedah Vide Čadonič Špelič pričakujejo, da bo resorno ministrstvo začelo spremljati tudi učinkovitost ter uveljavljati odgovornost javnih uslužbencev takrat, ko ne delajo v skladu s pogodbo o zaposlitvi oziroma kršijo zakonodajo. Opozorila je še, da je treba povišanje plač upoštevati tudi pri določitvi povprečnine za občine, saj bodo tudi občinski uradniki deležni povišanja plač, občine pa teh sredstev v proračunih nimajo planiranih.
Da predlogu ne bodo nasprotovali, pa so že v razpravi napovedali v SDS. Ob tem so opozorili, da zakon ne prinaša celostnih rešitev na področju sistema plač v javnem sektorju. Kot je dejal Anton Šturbej, so zato vložili dopolnilo, s katerim določajo časovni okvir, v katerem naj vlada z vsemi socialnimi partnerji uskladi in določi besedilo zakonodaje, s katero bi prenovili plačni sistem v javnem sektorju in odpravili plačna nesorazmerja. Predlagano dopolnilo je državni zbor ob glasovanju zavrnil.
