Slovenska vojska po vstopu Hrvaške v schengen ne sodeluje več pri varovanju meje
Po vstopu Hrvaške v schengen slovenski vojaki ne sodelujejo več s policisti pri varovanju meje. Slovenska vojska na meji s Hrvaško sicer še naprej sodeluje pri odstranjevanju začasnih tehničnih ovir, logistični podpori pri vzdrževanju cest ter različnih oblikah usposabljanj na tem območju, so v odgovoru na poslansko vprašanje pojasnili na vladi.
Poslanec SDS Branko Grims je na vlado naslovil pisno poslansko vprašanje glede umika Slovenske vojske z meje s Hrvaško kljub po njegovih navedbah drastično povečanem vdoru ilegalnih migrantov na ozemlje Slovenije. Ob tem je opozoril tudi na zlorabe azilnega postopka. Kot meni Grims, bodo ilegalne migracije dolgoročno velik problem, zato bi morala vlada ohraniti oziroma glede na razmere še okrepiti ukrepe za zaščito meje s Hrvaško.
Na Grimsovo vprašanje, kdo, kdaj in na kakšni osnovi je sprejel sklep o umiku vojakov Slovenske vojske z meje s Hrvaško, so v vladnem odgovoru zapisali, da je bilo na mesečni koordinaciji med policijo in poveljstvom sil Slovenske vojske 13. decembra dogovorjeno, da se zaradi reorganizacije policije, povezane z vstopom Hrvaške v schengensko območje, začasno prekine napotovanje pripadnikov Slovenske vojske na naloge sodelovanja s policijo pri širšem varovanju državne meje. O tem je nekaj dni pozneje policija obvestila Generalštab Slovenske vojske, ta pa je nato izdal usmeritve.
Slovenska vojska po njihovih navedbah na območju državne meje s Hrvaško sicer še naprej sodeluje s policijo, in sicer pri odstranjevanju začasnih tehničnih ovir, logistični podpori pri vzdrževanju cest ter različnih oblikah usposabljanj na tem območju.
Na vprašanje, kako namerava vlada zagotavljati varovanje slovenske meje s Hrvaško v bodoče, pa so odgovorili, da z novim letom, ko je Hrvaška vstopila v schengen, policija "skladno s schengenskimi pravili ne izvaja več sistematičnega varovanja državne meje, temveč izvaja t. i. izravnalne ukrepe, skladno z analizami tveganja".
"Policija bo skupaj s hrvaško policijo pogosteje izvajala skupne mešane patrulje s ciljem odkrivanja čezmejne kriminalitete ter nedovoljenih migracij. Glede na operativno problematiko se lahko zagotavlja tudi dodatna pomoč policistov ali pomožnih policistov," so pojasnili.
Glede zlorab v zvezi s prošnjami za mednarodno zaščito pa so med drugim zapisali, da se v postopku za priznanje mednarodne zaščite ugotavlja, ali prosilec izpolnjuje pogoje zanjo. Ob tem so zavrnili navedbe, da je število vlog v letu 2022 preseglo skupno število vseh vlog za azil v minulem petletnem obdobju. Do 22. decembra je bilo vloženih 6664 prošenj za mednarodno zaščito, v minulem petletnem obdobju, torej obdobju med letoma 2017 in 2021, pa je bilo skupaj 17.021 vlog. V letu 2017 je bil vloženih 1476 prošenj, v letu 2018 2875 prošenj, v letu 2019 3821 prošenj, v letu 2020 3548 prošenj, v letu 2021 pa 5301 prošenj za mednarodno zaščito.
Kot so še navedli, so v letu 2022 stroški za prosilce za mednarodno zaščito do 30. novembra obsegali 4,37 milijona evrov, v kar so vključeni stroški čiščenja, varovanja, prehrane, zdravstvenih storitev, obleke, obutve in higienskih potrebščin, energije, vode in komunalnih storitev. Natančno oceno za prihodnje leto pa je po njihovih navedbah nemogoče zagotoviti zaradi spremenljive narave migracij ter ob upoštevanju trenutne situacije rasti cen energentov ter drugih izdelkov in storitev.
