Svetovni dan varnosti in zdravja pri delu o pomenu zdravega delovnega okolja
Mednarodna organizacija dela (ILO) je 28. april razglasila za svetovni dan varnosti in zdravja pri delu. Ob letošnjem poudarja, da je zdravo in varno delovno okolje temeljno načelo in pravica delavca. Na ta dan se spominjamo tudi vseh, ki so se pri delu poškodovali, postali invalidi ali izgubili življenje.
Svetovni dan varnosti in zdravja pri delu bo ILO obeležil s spletnim dogodkom, na katerem bodo govorili o vplivu pravice do varnih in zdravih delovnih pogojev za dostojno delo na svet dela. Predstavili bodo tudi izsledke raziskave o stanju na področju izvajanja določb konvencij o varstvu pri delu, zdravstvenem varstvu in delovnem okolju ter o spodbujanju varnosti in zdravja pri delu, so zapisali na ministrstvu za delo.
Kot so spomnili v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), globalno poročilo Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) in organizacije ILO iz leta 2021 o bremenu bolezni in poškodb, povezanih z delom, za obdobje med letoma 2000 in 2016 za Slovenijo kaže, da skupno 495 smrtnih primerov, povezanih z delom, pomeni 28,1 smrtnega primera na 100.000 delovno sposobnih prebivalcev, starejših od 15 let. V Evropi je bila številka v povprečju višja za 2,5 smrtnega primera.
V Sloveniji so delodajalci leta 2022 na Inšpektorat za delo prijavili 11.224 nezgod pri delu in dodatno 3211 nezgod pri delu zaradi epidemije covida-19. Smrtnih nezgod pri delu je bilo 21. Prijavljena ni bila niti ena poklicna bolezen.
Novi pravilnik o poklicnih boleznih, ki se bo začel uporabljati 1. maja, bo poklicno obolelim delavcem po navedbah ZSSS po treh desetletjih vendarle omogočil uveljavitev pravic iz obveznega invalidskega in obveznega zdravstvenega zavarovanja. Pričakujejo tudi prenovo pravilnika o zagotavljanju varnosti pri ročnem premeščanju bremen. Njegovo objavo, ki naj bi prinesla predvsem pomemben napredek pri preprečevanju poklicnih mišično-kostnih obolenj, pričakujejo v prvi polovici leta.
Kot so zapisali na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, pravilnik opredeljuje poklicno bolezen in seznam poklicnih bolezni, katerih ustreznost bo redno spremljal, v celoti pa najmanj na pet let preveril razširjen strokovni kolegij medicine dela, prometa in športa. Delavec bo na podlagi pravilnika za določene poklicne bolezni lahko uveljavljal pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja oziroma pokojninskega in invalidskega zavarovanja in iz obveznega invalidskega zavarovanja.
Po svetu po ugotovitvah ILO zaradi nesreče pri delu ali poklicne bolezni vsako leto izgubi življenje skoraj tri milijone delavcev. Pomembne koristi po njihovem prinaša sodelovanje za večjo varnost in zdravje med vodstvom in delavci. Tako je po njihovih navedbah mogoče število nesreč pri delu zmanjšati za približno dve tretjini, število hospitalizacij pa za skoraj 60 odstotkov.
Najpogostejši ubijalec na delovnem mestu je azbest. Število umrlih zaradi njega narašča po vsej EU. Tudi v Sloveniji je bilo lani ugotovljeno večje število azbestnih poklicnih bolezni kot leto prej. Azbest v gradbenem materialu, vgrajenem v stavbe, se sprošča ob njihovi prenovi. Glede na to je kljub prepovedi azbestne proizvodnje tveganje za poklicno bolezen še vedno visoko, so zapisali v ZSSS.
ILO je svetovni dan varnosti in zdravja pri delu razglasila v letu 2003 z namenom, da spodbudi prizadevanja za več kulture na tem področju. Mednarodna konferenca svobodnih sindikatov pa je leta 1996 28. april razglasila tudi kot svetovni dan spomina na umrle in poškodovane delavce.
