Zoisovi nagradi za življenjsko delo Željku Knezu in Ljubici Marjanovič Umek, Puhova Igorju Akrapoviču
Prejemnika Zoisove nagrade za življenjsko delo sta inženir kemijske tehnologije Željko Knez in razvojna psihologinja Ljubica Marjanovič Umek, prejemnik Puhove nagrade za življenjsko delo pa Igor Akrapovič, lastnik podjetja Akrapovič, so danes sporočili z ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije.
Odbor se je odločil, da v letu 2024 podeli 15 nagrad. Med njimi sta dve Zoisovi nagradi za življenjsko delo in štiri Zoisove nagrade za vrhunske dosežke, šest Zoisovih priznanj za pomembne dosežke, Puhova nagrada za življenjsko delo in Puhova nagrada za vrhunske dosežke ter priznanje ambasador znanosti RS.
Redni profesor mariborske fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Željko Knez prejme Zoisovo nagrado za življenjsko delo na področju kemijskega inženirstva, zaslužna profesorica na ljubljanski filozofski fakulteti Ljubica Marjanovič Umek pa Zoisovo nagrado za življenjsko delo na področju razvojne psihologije.
Igor Akrapovič, ustanovitelj in lastnik podjetja Akrapovič, Puhovo nagrado za življenjsko delo prejme za predanost vlaganju v nenehni razvoj izdelkov in tehnologij.
Priznanje ambasadorka znanosti RS si je za prispevek k prepoznavnosti Slovenije na področju integrativne strukturne biologije prislužila Kristina Djinović-Carugo z Evropskega laboratorija za molekularno biologijo v francoskem Grenoblu.
Zoisovo nagrado za vrhunske dosežke prejmejo Ivan Šprajc za vrhunske dosežke na področju arheoloških in arheoastronomskih raziskav v Mezoameriki, Igor Klep za vrhunske dosežke na področju algebre in njene uporabe, Tomaž Katrašnik za vrhunske dosežke na področju simulacijskih modelov in diagnostičnih metod za elektromobilnost in Damjana Rozman za vrhunske dosežke na področju biokemije, molekularne biologije in funkcijske genomike.
Puhovo nagrado za vrhunske dosežke pa prejmejo Matija Gatalo, Nejc Hodnik, Marjan Bele in Miran Gaberšček, in sicer za vrhunske dosežke za razvoj nove metode priprave katalizatorjev za gorivno celico.
Zoisova priznanja prejmejo Uroš Potočnik za pomembne dosežke na področju raziskovanja genoma za personalizirano medicino, Andreja Benčan Golob za dosežke na področju elektronske mikroskopije okolju prijaznih feroelektrikov, Lev Vidmar za odkritje novih vzorcev obnašanja večdelčnih kvantnih sistemov, Tomaž Grušovnik za pomembne dosežke na področju okoljske etike in etike živali, Mitja Lainščak za pomembne dosežke na področju srčno-žilne medicine in Vito Vitrih za pomembne dosežke na področju numerične matematike.
Višina nagrad in priznanj bo letos izenačena z višino najvišjih državnih priznanj za dosežke na področju umetnosti, Prešernovih nagrad. Dobitniki Zoisovih in Puhovih nagrad ter priznanja ambasador znanosti bodo prejeli po 30.000 evrov, dobitniki Zoisovih in Puhovih priznanj pa po 10.000 evrov.
