Siniakova: Čeprav je moje telo razpadalo, sem čutila priložnost

V finalu portoroškega turnirja serije WTA 250 z nagradnim skladom 251.750 ameriških dolarjev je na zadnji stopnički za četrto lovoriko v karieri ugnala Kazahstanko Jeleno Ribakino s 6:7 (4), 7:6 (5), 6:4. Dvoboj je na osrednjem igrišču trajal tri ure in šest minut.

"Težko je opisati občutke, ne morem verjeti. Dvoboj je bil zelo zahteven, obenem pa sem bila zelo utrujena. Zgolj borila sem se. Vesela sem, da mi je to uspelo. Čutila sem, da bom dobila priložnost, zato sem želela ostati v igri čim dlje. V tem trenutku sem kar čustvena," je po dolgem in napornem finalu dejala 26-letna Čehinja.

Zanjo je bil to sedmi finale v karieri, slavila pa je tretjič. Pred tem je bila najboljša v Shenzhenu in Bastadu (oba 2017). Če je pred petimi leti imela doslej najboljše obdobje v karieri, kar se tiče nastopov v posamični konkurenci, je vmes postala ena najboljših igralk med dvojicami.

Z rojakinjo Barboro Krejčikovo, ki je prav tako najavila prihod v Portorož, a kasneje odpovedala udeležbo, je Siniakova slavila šest lovorik na grand slamih. Vse v zadnjih štirih letih, od tega tri letos, potem ko sta z rojakinjo slavili na OP Avstralije, v Wimbledonu in na OP ZDA.

"Zadnji dnevi so bili izjemni, čustveni, saj še vedno ne morem verjeti, da sva z Barboro Krejčikovo dobili OP ZDA. Na turnirju nisva igrali najbolje, izgubljali sva, ampak nama je uspelo zmagati. Tudi ta finale se po toliko dvobojih zapovrstjo ni začel najbolje, a na koncu sem tu s pokalom. Zavedati pa se bom tega začela kasneje, res sem vzhičena," je dodala teniška igralka iz Hradec Kralovega.

Olimpijska prvakinja med dvojicami iz Tokia je pred Portorožem nazadnje v finalu igrala v nemškem Bad Homburgu lani junija in tam izgubila proti domačinki Angelique Kerber.

"Ta zmaga mi pomeni veliko. V konkurenci posameznic sem se precej borila sama s sabo, tudi nekaj poškodb je bilo v prvem delu sezone. Borila sem se, garala, iskala samo sebe. Želela sem odigrati kakšen dvoboj več med posameznicami. Sem sem prišla zgolj uživat, morda bolj ob morju kot na igrišču, na koncu pa sem na njem uživala še bolj. To sem potrebovala in upam, da mi bo to dalo energijo, ki sem jo nekoč že imela med posameznicami," je dejala Čehinja.

Želi si novega preskoka med posameznicami, a tega kljub zmagi v Portorožu ne jemlje samoumevno. "Rada bi to, ampak saj veste, kako je s tem. Vsak dan je drugačen. Vzela bom to zmago na OP ZDA in v Portorožu, saj je to nekaj neverjetnega. Še naprej bom trdo garala in upam, da mi bo to pomagalo. Zdaj grem domov, tega se res veselim. Resnično potrebujem premor," je še dodala.

Svoj sedmi finale na najvišji ravni je začela izjemno slabo, Ribakina je povedla s 5:0, nato pa je že v prvem nizu 26-letnica uprizorila velik povratek, kasneje pa je po izgubljenem prvem nizu zaigrala bolje in po treh nizih premagala zmagovalko Wimbledona.

"Adrenalin mi je zagotovo pomagal, saj je bilo že na ogrevanju moje telo utrujeno. Šla sem v dvoboj, da bi se borila. Začetek ni bil najboljši, delala sem preveč napak in ji s tem pomagala. Nato sem našla svojo igro, nisem pa pričakovala, da bom že v prvem nizu izsilila podaljšano igro. Sem pa s tistimi nekaj igrami našla pravo energijo. Potem sem bila v dvoboju in želela igrati čim daljše izmenjave. In čeprav je moje telo počasi razpadalo, sem vseskozi čutila priložnost," je o slabem začetku razglabljala Siniakova.

Njena tekmica v finalu, Ribakina, je sicer v Portorožu uživala, igrala najboljši tenis, v finalu pa je v nadaljevanju dvoboja prevečkrat grešila. S tem je v desetem finalu ostala brez četrte zmage na turnirjih najvišje ravni. Uteho pa bo iskala predvsem v zmagi v Wimbledonu.