Mleko in močne kosti pod vprašajem
Podoba mleka kot nujnega živila za močne kosti je globoko zasidrana v kolektivnem spominu, a znanstvene raziskave kažejo, da je ta povezava precej bolj zapletena. Ideja, da je mleko nepogrešljivo, izvira predvsem iz oglaševalskih kampanj mlečne industrije, kar potrjuje tudi profesor Walter Willett s harvardske šole za javno zdravje.
Kalcij je sicer ključen za zdravje kosti, živčnega sistema, mišic in srca, a ni edini dejavnik, ki vpliva na kostno trdnost. Analize kažejo, da priporočila o dnevnem vnosu kalcija niso enotna – medtem ko nekatere institucije svetujejo med 1000 in 1200 miligrami, druge raziskave ugotavljajo, da zadostuje že 700 miligramov. Willett opozarja, da so se visoke priporočene vrednosti oblikovale predvsem na podlagi kratkotrajnih študij z omejenimi vzorci otrok.
Poleg tega je pregled več kot sedemdesetih raziskav, objavljenih med letoma 1999 in 2003, razkril, da je bila več kot tretjina financirana s strani mlečne industrije, kar meče senco na njihovo neodvisnost. Metaanalize kažejo, da večji vnos mlečnih izdelkov pri mladih sicer nekoliko poveča kostno maso, vendar to ne pomeni nujno manj zlomov v odrasli dobi. Dodajanje kalcija in vitamina D prav tako ni vedno učinkovito, če se ne upoštevata uravnotežena prehrana in redna telesna dejavnost, ki ostajata ključna dejavnika za zdrave kosti.
Za tiste, ki ne uživajo mleka, obstajajo številni drugi viri kalcija. Med mlečnimi izdelki so to jogurt in siri, pri ribah sardine in losos, pri stročnicah čičerika in fižol, pri zelenjavi pa brokoli in špinača. Pomemben delež prispevajo tudi mandlji, sezamova in čia semena ter rastlinski napitki in tofu, obogateni s kalcijem.
Mleko tako kljub vsemu ostaja živilo, ki poleg kalcija vsebuje tudi beljakovine, fosfor, magnezij in kalij, hranila, ki lahko koristijo zdravju kosti. Vendar pa postaja vse bolj jasno, da ni edina pot do močne kostne strukture in da mora biti v ospredju raznolika prehrana v kombinaciji s telesno dejavnostjo.
