NIJZ šolarje opozarja na škodljive učinke energijskih pijač
Ko se otroci in mladostniki vračajo v šolske klopi, se povečuje tudi potreba po ohranjanju zbranosti in energije. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) v okviru kampanje Slovenija gre v šolo ob tem opozarjajo na škodljive učinke energijskih pijač, ki postajajo vse bolj priljubljene med mladimi.
Čeprav so te pijače pogosto predstavljene kot hiter vir energije, lahko njihova redna uporaba po navedbah NIJZ prinese resne zdravstvene težave, vključno z motnjami spanja, anksioznostjo in težavami s srcem.
"Pomembno je vedeti, da energijske pijače niso običajne brezalkoholne pijače. Vsebujejo predvsem kofein in ostale snovi za poživitev, večji delež sladkorja ali sladila, ter barvila in arome. Nekatere od teh snovi sicer najdemo tudi v običajni hrani, vendar v veliko manjših količinah in odmerkih, kot jih posameznik zaužije z energijskimi pijačami," so zapisali.
Kot so pojasnili, se zaradi nižje telesne mase pri otrocih in mladostnikih neželeni učinki pojavijo hitreje in bolj intenzivno kot pri odraslih. Za določitev varnega vnosa kofeina pri otrocih in mladostnikih ni na voljo dovolj podatkov, zato jim uporabo povsem odsvetujejo.
Kofein, ki je pomembna sestavina teh pijač, je precej grenak, zato pogosto vsebujejo še velike količine sladkorja, kar jih namreč uvršča med izdelke z visoko vsebnostjo sladkorja. Tako posameznik z eno popito pollitrsko pločevinko energijske pijače v telo vnese tudi do 55 gramov sladkorja oziroma 11 vrečk (5 gramov) sladkorja. Za zmerno aktivnega 12-letnika to pomeni dobrih deset odstotkov dnevnega energijskega vnosa, so opozorili na inštitutu.
Tempo življenja je hiter, obveznosti se kopičijo, utrujenost pa je včasih neizogibna, menijo na inštitutu. Vendar energijske pijače prinašajo le kratkotrajen učinek in dolgoročno škodijo zdravju. Namesto tega priporočajo redno telesno aktivnost in zdravo prehrano.
Raziskava NIJZ Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju iz leta 2018 je sicer pokazala, da energijske pijače pije več kot tretjina mladostnikov, od tega vsak šesti 11-letnik in vsak drugi 15-letnik. Po ocenah naj bi slovenski mladostnik v povprečju popil 2,5 litra energijskih pijač mesečno, kar Slovenijo uvršča v evropsko povprečje, starostna meja uživanja energijskih pijač pa se znižuje.
Raziskava Zveze potrošnikov Slovenije med ljubljanskimi osnovnošolci pa je leta 2021 pokazala, da jim energijske pijače ponudijo celo starši sami, misleč, da gre za eno od brezalkoholnih pijač, so še navedli na NIJZ.
