Sedem od desetih prebivalcev Slovenije svoje zdravstveno stanje ocenjuje kot dobro

Zaradi bolniške odsotnosti je bilo v letu 2023 izgubljenih nekaj več kot 18 milijonov delovnih dni.

Povprečno sedem prebivalcev držav članic EU od desetih, starih 16 let ali več, je v letu 2023 menilo, da je njihovo splošno zdravstveno stanje dobro ali zelo dobro. Delež teh prebivalcev je bil najvišji na Irskem in Malti in sicer 79,5 odstotka v obeh, najnižji pa v Litvi in Latviji (47,6 odstotka v obeh). V Sloveniji je bilo takšnega mnenja 65,7 odstotka prebivalcev, kar je bilo nekoliko manj od povprečja v EU, ki znaša 67,9 odstotka, so zapisali na spletni strani Statističnega urada RS (Surs).

Zaradi bolniške odsotnosti zaposlenih je bilo v letu 2023 izgubljenih nekaj več kot 18 milijonov delovnih dni. Najpogostejši vzrok za to vrsto odsotnosti z dela so bile bolezni mišično-skeletnega sistema in vezivnega tkiva, sledile so poškodbe in zastrupitve zunaj delovnega mesta, nekatere infekcijske in parazitarne bolezni, duševne in vedenjske motnje ter neoplazme, tj. novotvorbe.

Leta 2022 je bilo število let zdravega življenja ob rojstvu ocenjeno na 69 let za ženske in 65 let za moške, kar predstavlja več kot 80 odstotkov skupne pričakovane življenjske dobe brez večje oviranosti (81 odstotkov za ženske in 83 odstotkov za moške).

Pričakovano trajanje življenja brez oviranosti se med statističnimi regijami zelo razlikuje. Dečki, rojeni v letu 2022, lahko v svojem življenju pričakujejo najdaljše obdobje življenja brez oviranosti, če prebivajo v primorsko-notranjski regiji (89 odstotkov). Podobno velja za dekleta, rojena v istem letu, ki prebivajo v obalno-kraški regiji (86 odstotkov), kažejo podatki Sursa.

Tekoči izdatki za zdravstveno varstvo so v letu 2022 v Sloveniji znašali 9,6 odstotka BDP, kar nas je uvrščalo na 10. mesto med članicami EU. Največ, med 11 in 13 odstotkov, so za zdravstvo v tem letu namenile Nemčija, Francija, Avstrija, Belgija in Švedska, najmanj pa Luksemburg, Romunija, Irska in Poljska.

Potrošnja gospodinjstev za zdravstvene storitve v obliki doplačil in samoplačništva brez izdatkov za prostovoljna zdravstvena zavarovanja je leta 2022 znašala okoli 681 milijonov evrov. Največ denarja so prebivalci Slovenije porabili za zdravila in medicinske pripomočke, in sicer 55,8 odstotka. Sledili so izdatki za ambulantne kurativne obravnave (38,7 odstotka), pri čemer so zobozdravstvene storitve predstavljale 11,4-odstotni delež vseh sredstev neposredno iz žepa.

Zaradi staranja prebivalstva vse bolj narašča število prejemnikov storitev dolgotrajne oskrbe. Izdatki za dolgotrajno oskrbo starostno obnemoglih, bolnih in invalidnih oseb so leta 2022 znašali 854 milijonov evrov in so se v primerjavi z letom prej zvišali za 15 odstotkov. Iz javnih virov se jih je financiralo 79 odstotkov in iz zasebnih virov 21 odstotkov. Storitve dolgotrajne oskrbe je prejemalo 74.283 oseb ali na letni ravni približno 2061 več. Največji delež teh oseb, 38 odstotkov, je storitve prejemal na domu, 31 odstotkov pa v institucijah.