Faktorski dohodek v kmetijstvu lani nižji za tri odstotke

Bruto dodana vrednost kmetijstva se je lani zvišala za 12 odstotkov na 585 milijonov evrov, njen delež v bruto domačem proizvodu pa je ostal na ravni predhodnega leta in je znašal 0,9 odstotka.

Faktorski dohodek je obsegal 502 milijonov evrov in se je na medletni ravni znižal za tri odstotka, medtem ko sta prvi dve oceni kazali na dvoodstotno znižanje. Faktorski dohodek na zaposlenega je s 7049 evrov ostal na ravni preteklega leta.

Subvencije so se lani v primerjavi z letom 2022 zmanjšale za 12 odstotkov na 271 milijonov evrov, njihov delež v faktorskem dohodku je predstavljal 54 odstotkov.

Kmetijska proizvodnja je bila lani vredna 1,58 milijarde evrov ali odstotek manj kot leta 2022. Upad vrednosti je bila posledica za en odstotek nižjih cen.

Rastlinska pridelava je bila po ocenah statistikov lani vredna 811 milijonov evrov ali tri odstotke manj kot leto prej. Predstavljala je nekaj več kot polovico vrednosti celotne kmetijske proizvodnje. Cene rastlinskih pridelkov so bile nižje za sedem odstotkov, medtem ko je bil obseg proizvodnje večji za pet odstotkov.

Največji upad vrednosti pri rastlinski pridelavi je bil pri žitih in sadju (za 37 odstotkov). Pri žitih je bil upad posledica nižjih cen (za 45 odstotkov), pri sadju pa manjšega obsega proizvodnje (za 47 odstotkov), so pojasnili statistiki.

Vrednost živinoreje se je na letni ravni zvišala za en odstotek na 732 milijonov evrov. Dvig je bil posledica višjih cen (za šest odstotkov), čeprav je bil obseg prireje za štiri odstotke manjši. V celotni kmetijski proizvodnji je delež živinoreje predstavljal nekaj manj kot polovico.

Vrednost prireje živine je obsegala 404 milijone evrov ali na letni ravni za štiri odstotke več, predvsem zaradi višjih cen (za devet odstotkov%) in manjše prireje (za štiri odstotke). Vrednost prireje goveda, ki predstavlja največji delež pri živini, se je kljub višjim cenam znižala zaradi manjše prireje.

Vrednost živalskih proizvodov je znašala 328 milijonov evrov in je bila v primerjavi z letom 2022 nižja za tri odstotke. Glavni razlog za upad je za pet odstotkov manjši obseg prireje. Vrednost mleka se je zaradi triodstotnega upada prireje znižala za tri odstotek na 258 milijonov evrov.

Vrednost kmetijskih storitev je znašala 37 milijonov evrov ali nekaj več kot dva odstotka celotne vrednosti kmetijske proizvodnje.

Vrednost vmesne potrošnje je v primerjavi z letom prej upadla za sedem odstotkov na 995 milijonov evrov, in sicer zaradi nekoliko manjše porabe kmetijskih inputov ter nižjih cen. Stroški krme, ki predstavljajo več kot polovico vrednosti vmesne potrošnje, so se znižali za tri odstotke.

Najbolj (za 32 odstotkov) so se zmanjšali izdatki za druga goriva, predvsem zaradi nižjih cen (za 30 odstotkov). Kot so izpostavili statistiki, od lani velja nižja cena goriva za kmetijstvo.

Vrednost bruto investicij v osnovna sredstva je znašala 338 milijonov evrov, kar je štiri odstotke manj kot leta 2022.

V kmetijsko proizvodnjo je bilo po ocenah statistikov lani vključenih 71.205 zaposlenih ali za dva odstotka manj kot leto prej. Od tega je bilo 66.800 samozaposlenih in 4405 plačanih delavcev.