Letos posejanih za dva odstotka manj njiv kot lani
Letos je bilo posejanih okoli 173.500 hektarjev njiv ali za dva odstotka manj kot lani. Več kot polovica jih je bilo namenjenih pridelavi žit za zrnje, skoraj tretjina pa za zeleno krmo. Močno se je povečala površina, namenjena oljnicam, medtem ko je hmelj rasel na podobno veliki površini kot lani. V prahi je bilo nekoliko več njiv.
Po začasnih podatkih je bilo letos z žiti za zrnje posejanih za pet odstotkov manj površin kot lani, skupno so obsegale okoli 98.000 hektarjev. Površina se je zmanjšala pri skoraj vseh žitih, tako krušnih kot krmnih, so med tednom sporočili iz državnega statističnega urada.
Kmetje so pšenico pridelovali na 27.641 hektarjih ali za dva odstotka manjši površini kot lani, za kar četrtino se je zmanjšala tudi površina s piro, pokrivala je 335 hektarjev. Po drugi strani je bila rži in soržici namenjena za šest odstotkov večja površina, posejani sta bili na okoli 1080 hektarjih. Med krušna žita uvrščamo tudi ajdo, ki sicer botanično ni pravo žito, njena površina pa se je zmanjšala za 12 odstotkov na skupno 455 hektarjev.
Krmnim žitom je bilo namenjenih okoli 68.500 hektarjev ali za pet odstotkov manjša površina kot lani. Med temi žiti še vedno prevladuje koruza za zrnje, čeprav je bila posejana na za šest odstotkov manjši površini, na približno 42.000 hektarjih. Ječmen je letos ozelenil 20.806 hektarjev oz. na letni ravni za pet odstotkov manjšo površino. Podobno so statistiki ugotovili pri ovsu in tritikali - površina prvega se je zmanjšala za 12 odstotkov na skupno 764 hektarjev, površina drugega pa za šest odstotkov na skupno 4848 hektarjev.
Za štiri odstotke manjša površina oz. skupno okoli 3000 hektarjev je bilo namenjenih tudi korenovkam in gomoljnicam. Površina s krompirjem se je zmanjšala za pet odstotkov na 2790 hektarjev. Za skoraj tretjino manj je bilo posejanih tudi krmnih korenovk (krmna pesa, koleraba in korenje), skupno na okoli 50 hektarjih. Ponovno pa se je povečala površina s sladkorno peso. Ta je bila posejana na 145 hektarjih ali za 28 odstotkov večji površini kot lani.
Medtem sta bili oljnice in stročnice edini skupini poljščin, pri katerih sta se posejani površini na skupni ravni povečali. Večje razlike so statistiki ugotovili znotraj skupine oljnic, kjer se je najbolj povečala površina s sojo, in sicer za skoraj 40 odstotkov na 4162 hektarjev. Za več kot četrtino je bila večja tudi površina z oljnimi bučami, ki je obsegala 3739 hektarjev. Za sedem odstotkov je bila večja še površina, namenjena konoplji za olje, ki se je pridelovala na skupno 111 hektarjih njiv.
Oljne ogrščice so posejali za desetino manj kot lani, s svojim cvetjem pa je nudila čebeljo pašo na okoli 2560 hektarjih. Za sedem odstotkov manjša je bila tudi površina s sončnicami, ki so letos cvetele na manj kot 570 hektarjih njiv.
Pridelavi krme za živino je bila letos namenjena za okoli tri odstotke manjša površina ali 53.381 hektarjev. Koruze za silažo so posejali približno toliko kot lani, skupno na 26.923 hektarjih, prav tako detelje (za en odstotek več oz. skupno na 1706 hektarjih). Deteljno-travne mešanice so pokrivale za 11 odstotkov več oz. 5528 hektarjev. Zmanjšanje površine so statistiki zaznali pri lucerni (za 17 odstotkov manj na 2422 hektarjev), travah in travnih mešanicah (za 12 odstotkov manj na 9736 hektarjev) ter travno-deteljnih mešanicah (za sedem odstotkov manj oz. 6602 hektarjih).
Površina za pridelavo hmelja je s 1658 hektarji obsega približno enako površino kot lani. Skoraj ves hmelj, pridelan v Sloveniji, se izvozi ali uporabi v pivovarstvu; farmaciji in kozmetični industriji je namenjen le manjši del, so pojasnili statistiki.
Njiv, ki v tem letu načrtno niso bile namenjene za pridelavo oz. so bile posejane s kulturami za zeleni podor, pridelek pa ni bil pospravljen, je bilo skoraj 1400 hektarjev ali za 15 odstotkov več kot lani.
