Kaj so opičje koze?
Opičje koze so kužna bolezen, ki jo povzroča virus opičjih koz. Pojavlja se pri določenih živalih, tudi pri človeku. Bolezen se začne kazati z vročino, glavobolom, bolečinami v mišicah, oteklimi bezgavkami in utrujenostjo. Sledi pojav izpuščaja; tvorijo se mehurji ter nato kraste. Čas od izpostavitve virusu do pojava simptomov je okoli 10 dni. Simptomi vztrajajo običajno dva do štiri tedne
Človek se lahko okuži pri stiku z okuženim mesom divjih živali, ob ugrizu ali praskanju okužene živali, stiku s telesnimi izločki ali okuženimi predmeti ter ob tesnem stiku z bolnikom. Virus v naravi kroži med določenimi glodavci v Afriki. Okužba se potrdi z dokazom virusne DNK iz bolnikove kožne lezije. Bolezen se kaže s podobnimi znaki kot vodene koze.
Cepivo proti črnim kozam je 85-odstotno učinkovito pri preprečevanju okužbe z opičjimi kozami. Leta 2019 so v ZDA odobrili cepivo proti opičjim kozam (Jynneos). Standardno zdravilo za zdravljenje opičjih koz je trenutno tekovirimat; gre za specifično protivirusno zdravilo za zdravljenje ortopoksivirusnih okužb, kamor spadajo tudi črne koze. Zdravilo je odobreno za zdravljenje opičjih koz tako v ZDA kot v EU. Učinkovita sta lahko tudi cidofovir in brincidofovir. Po podatkih iz Afrike lahko nezdravljena okužba, ki jo povzroča virus iz virusne gruče kongovskega bazena, povzroči smrt pri do 10 oziroma 11 % bolnikov.
Bolezen so prvič zaznali leta 1958, in sicer med opicami v enem od laboratoriju v Kopenhagnu na Danskem. Bolezen pri človeku so prvič opisali leta 1970 v Demokratični republiki Kongo. Leta 2003 je prišlo do izbruha okužbe v ZDA, bil pa je povezan z eno od trgovin z domačimi živalmi, kjer so prodajali tudi glodavce, uvožene iz Gane. Prvi večji prenos bolezni v skupnosti zunaj Afrike so zabeležili maja 2022 v Združenem kraljestvu, o primerih lokalne okužbe pa so v tem času poročali tudi v drugih državah Evrope, v Severni Ameriki in Avstraliji.
