Raztezanje ni čudežno zdravilo za vse težave z mišicami in telesom
Mednarodna skupina 20 znanstvenikov je pod vodstvom Univerze v Bayreuthu pripravila priporočila o učinkovitosti raztezanja. Čeprav velja raztezanje za vsestransko koristno vadbo, ki naj bi pomagala pri bolečinah, drži in okrevanju, nova spoznanja kažejo, da niso vse domneve o njem upravičene.
Po besedah vodje raziskovalne skupine, profesorja Jana Wilkeja, raztezanje res pomaga pri določenih ciljih, a je na drugih področjih precenjeno. Skupina je zato oblikovala znanstveno utemeljene smernice, ki naj trenerjem, terapevtom in rekreativcem pomagajo pri pravilni uporabi te tehnike.
Kratkoročno povečanje gibljivosti je mogoče doseči z vsaj dvema serijama raztezanja, ki trajata od 5 do 30 sekund. Za zmanjšanje mišične togosti priporočajo vsaj štiri minute statičnega raztezanja, in to petkrat na teden. Pozitiven vpliv na ožilje pa je mogoče pričakovati pri vsaj sedmih minutah raztezanja občasno ali 15 minutah redno.
Vendar raztezanje ne popravi nepravilne telesne drže, kot je sključen hrbet, in ne preprečuje poškodb tako učinkovito, kot se pogosto misli. Po mnenju raziskovalcev je večjo gibljivost mogoče doseči tudi z vadbo moči, če se ta izvaja v celotnem obsegu gibanja.