Predolgo sedenje lahko resno škoduje zdravju
Zdravniki opozarjajo, da lahko dolgotrajno sedenje in pomanjkanje gibanja povzročita številne zdravstvene težave. Nepremičnost povečuje tveganje za debelost, diabetes, bolezni srca in ožilja ter presnovne motnje. Strokovnjaki priporočajo, da se vsako uro vsaj nekaj minut razgibamo, da izboljšamo prekrvavitev in splošno počutje.
Svetovna zdravstvena organizacija svetuje od 150 do 300 minut zmerne telesne aktivnosti tedensko ali vsaj 75 do 150 minut intenzivne vadbe ter dvakrat tedensko vadbo za moč. Če teh priporočil ne upoštevamo, se skoraj zagotovo premalo gibljemo.
Telesna neaktivnost lahko vodi do kronične utrujenosti, saj s pomanjkanjem gibanja mišice, srce in pljuča izgubljajo svojo zmogljivost. Dolgotrajno sedenje povzroča tudi upočasnitev metabolizma, kar lahko privede do nabiranja maščobnih oblog in manjše porabe kalorij. Hkrati vpliva na dihanje – plitko dihanje zmanjšuje pretok kisika v srce, kar lahko dolgoročno oslabi srčne funkcije.
Pomanjkanje gibanja negativno vpliva tudi na spanec. Dolge ure pred zaslonom lahko povzročijo nespečnost, saj se telo čez dan ne utrudi dovolj. Poleg tega lahko vodi v spremembe duševnega zdravja, saj neaktivnost prispeva k večjemu tveganju za depresijo. Redna telesna vadba spodbuja sproščanje serotonina, hormona sreče, ki pomaga pri ohranjanju dobrega razpoloženja.
Za boljše zdravje je pomembno, da omejimo dolgotrajno sedenje in se redno gibamo. Vsakodnevne kratke aktivnosti, kot so sprehod, raztezanje ali druge oblike vadbe, lahko bistveno izboljšajo počutje in zmanjšajo tveganje za številne zdravstvene težave.
