Latvijski košarkarji v tekmi za peto mesto "razbili" sosede
Latvijska moška košarkarska reprezentanca je osvojila končno peto mesto na letošnjem svetovnem prvenstvu na Filipinih in Japonskem ter v Indoneziji, potem ko je na današnji tekmi v Manili premagala Litvo z 98:63 (28:20, 49:38, 77:47).
Latvijci so bili le po uvodnem zaostanku 0:2 vseskozi v prednosti. Na polovici tekme je znašala 11 točk (49:38), v tretji četrtini pa so se dobesedno poigrali s svojimi sosedi in si priigrali 32 točk prednosti (74:42), ki je tik pred zadnjim zvokom sirene narasla na +38 (98:60).
Pri Latvijcih, ki so na svojem premiernem nastopu na svetovnem prvenstvu osvojili končno peto mesto, sta bila najbolj učinkovita Arturs Kurucs z 20 in Rolands Šmits s 17 točkami, medtem ko je Arturs Žagars za zmago prispeval 17 podaj, kar je tudi največje število asistenc na dosedanjih svetovnih prvenstvih. Dosedanja rekorderja v tem košarkarskem elementu sta bila Hrvat Toni Kukoč in Južni Sudanec Carlik Jones s 15 podajami. Kukoč je ta rekord postavil na mundialu v Kanadi 1994, Jones pa na letošnjem turnirju na Filipinih in Japonskem ter v Indoneziji.
Za nerazpoložene Litovce, nosilce bronastega odličja s SP v Turčiji 2010, je Rokas Jokubaitis dosegel 16, Jonas Valančiunas pa 15 točk.
Na današnjem prvem sosedskem obračunu v Manili je Slovenija v tekmi za sedmo mesto premagala Italijo z 89:85 (15:18, 42:41, 70:60) in izenačila svojo najvišjo uvrstitev na svetovnih prvenstvih z zaključnega turnirja v Španiji 2014.
Najboljši strelec Slovenije, ki je nastopila brez Klemna Prepeliča in Jake Blažiča, je bil znova Luka Dončić, ki bo s povprečjem 27 točk na tekmo verjetno prvi strelec svetovnega prvenstva. Danes je Ljubljančan zbral 29 točk, temu pa dodal še deset skokov in osem podaj.
V nedeljo bosta v dvorani Mall of Asia v Manili še obe najbolj prestižni tekmi. Tekma za bronasto odličje med Kanado in ZDA se bo začela ob 10.30, za zlato med Srbijo in Nemčijo pa ob 14.40.
Kako delamo?
Novice, ki jih ustvarja ADRIA INFO morajo biti objektivne in nepristranske. Kar objavimo, mora biti resnično in verodostojno. Pri izrednih novicah je lahko težko potrditi vsa dejstva, zato vam bomo povedali, kar vemo – in česa ne vemo.