Žan Kafol pometel s konkurenco na dveh fotonatečajih National Geographica
Velik del Slovenije je prepreden z zanimivimi kraškimi pojavi. Dva je v objektiv ujel Postojnčan Žan Kafol, dvakratni zaporedni zmagovalec nacionalnega natečaja National Geographica. Lani s fotografijo Cerkniškega jezera iz zraka, letos z nočno Rakovega Škocjana. Kot sodelavec Inštituta za raziskovanje krasa se ukvarja tudi z jamsko fotografijo.
Kafol je tako letos kot lani najprej zmagal v eni od štirih kategorij fotonatečaja (lani Iz zraka, letos Pokrajina), ki ga je drugo leto zapored organiziral televizijski kanal National Geographic. Žirija je obakrat med štirimi zmagovalci v posameznih kategorijah izbrala absolutnega zmagovalca, obe leti njega, občinstvo pa je izbralo še svojo najljubšo fotografijo.
Natečaj je sočasno potekal v več državah. V Sloveniji je bila konkurenca zelo močna, saj je bilo po podatkih organizatorja objavljenih nekaj več kot 2000 fotografij, prijavljenih pa še več, a niso vse ustrezale pravilom natečaja. Kafol je tako lani kot letos prijavil štiri. Za glavni nagradi si je prislužil potovanje na Portugalsko in fotoaparat Nikon Z6II, a največ mu pomenita zmagi sami. "Zame je to velik uspeh, ki me zelo motivira za delo naprej," je povedal za STA.
Zmagovalna fotografija Cerkniškega jezera oz. polja je nastala iz zraka, nad katerim pogosto leti z jadralnim padalom, za fotografijo Rakovega Škocjana pa sta z ženo Ano ponoči lovila pravi trenutek na nebu. "Vedno me je privlačilo narediti tehnično zahtevno fotko, da zgleda drugače, saj se mi zdi, da se človeka bolj dotakne, ko neko že tisočkrat vidno stvar vidiš z drugačne perspektive. To iskanje prikazati nekaj na drugačen način me v bistvu spremlja od začetka."
Kafolovo zanimanje za fotografijo segajo v osnovno šolo, čeprav se je s fotografiranjem začel resno ukvarjati šele v srednji šoli, ko sta ga leta 2007 zanj navdušila dva sošolca, ki sta že imela boljšo opremo. "Takrat sem imel 17 let. Takoj sem prepričal očeta, da greva v Ljubljano po zrcalno refleksni fotoaparat Canon 400D. Oče trdi, da sem mu sicer denar v nekaj letih vrnil, a sam nisem povsem prepričan."
Kot veliko fotografov je samouk in na vprašanje, kdaj nekdo brez formalne fotografske izobrazbe postane profesionalec, odgovarja, "če si amater, še ne pomeni, da si slab in če si profesionalec, še ne pomeni, da si dober". Obenem pravi, da je neka točka preloma, ko začneš s fotografijo služiti. "Pri meni je bilo to konec srednje šole, že prvo leto, ko sem imel profi aparat, sem namreč za postojnski festival Zmaj 'ma mlade naredil nekaj fotk z dogodkov in dobil prvi honorar. Sem pa kmalu ugotovil, da to ni ravno smer, v katero bi želel iti."
Na vprašanje, ali je specializiran za fotografijo iz zraka ali jamsko fotografijo, pravi, da se "sčasoma vsak fotograf specializira v neki niši, kar se potem pozna v nadaljnjem delu. Lahko bi se reklo, da sem se nekako vrgel v tehniko nočnih in panoramskih fotografij, da jo poznam malo bolje, ampak še vedno dopuščam odprte možnosti. Rad bi se denimo lotil tudi makro fotografije, v jamah bi lahko slikal kakšne drobne žuželke."
Ravno za jamsko fotografijo bo ob njegovem delu na Inštitutu za raziskovanje krasa ZRC SAZU v Postojni še veliko priložnosti. "Tukaj sicer od aprila lani delam kot zunanji sodelavec za razvoj podatkovnih vozlišč in podatkovno znanost, sem namreč magistriral iz računalništva. Video in fotografija sta dodatni nalogi, ki ju opravljam v manjšem obsegu."
Kafol ima za seboj že nekaj obiskov težje dostopnih jam, za kar je potreben tečaj vrvne tehnike, naslednje leto si želi opraviti tudi jamarski izpit, poleg tega pa ostaja želja prva fotografska razstava. "Zmage, kot je ta od National Geographica, ti dajo motivacijo, da bi to naredil, sploh zdaj, ko me k temu nagovarja veliko ljudi in prijateljev. Za prvo razstavo razmišljam o eksperimentu s pokrajinsko fotografijo, ampak problem je, da se mi nikoli ne zdi nobena dovolj dobra."
