Dve primorski podjetji oškodovali več kot 20 delavcev
Dve podjetji z območja koprske policijske uprave sta po ugotovitvah kriminalistov prikrajšali več kot 20 delavcev za pravice, ki jim pripadajo.
Na okrožno državno tožilstvo v Kopru so zato podali kazensko ovadbo zoper dve fizični in dve pravni osebi, so sporočili. Neuradno naj bi šlo za podjetji Marinblu in Selea.
Kriminalisti sektorja kriminalistične policije Policijske uprave Koper so kriminalistično preiskavo sumov storitve kaznivih dejanj zoper delovno razmerje in socialno varnost pri dveh gospodarskih družbah z območja Policijske uprave Koper izvedli na podlagi prijave oškodovanca.
Ugotovili so, da odgovorna oseba obeh gospodarskih družb v obdobju zadnjih dveh let zavestno ni ravnala po predpisih o sklenitvi pogodbe o zaposlitvi, plači in drugih prejemkih iz delovnega razmerja, delovnem času, odmoru, počitku ter letnem dopustu. S tem je prikrajšala več kot 20 delavcev za pravice, ki jim pripadajo. Drugi ovadeni ji je pomagal pri kršitvah temeljnih pravic delavcev, so danes sporočili iz Policijske uprave Koper.
Po zaključeni preiskavi so kriminalisti na Okrožno državno tožilstvo v Kopru podali kazensko ovadbo zoper dve fizični in dve pravni osebi zaradi utemeljenega suma storitve kaznivih dejanj kršitve temeljnih pravic delavcev ter ponareditve ali uničenja poslovnih listin.
Predkazenski postopek je usmerjalo koprsko okrožno državno tožilstvo, policija pa je pri obravnavi primera uspešno sodelovala tudi s koprsko enoto Inšpektorata RS za delo.
Koprski policisti so še pojasnili, da kazniva dejanja zoper delovno razmerje obravnava kazenski zakonik. Za kaznivo dejanje kršitev temeljnih pravic delavcev je ob denarni kazni predpisana najmanj triletna zaporna kazen, za kaznivo dejanje ponareditev ali uničenje poslovnih listin pa do dveletna zaporna kazen.
Neuradno naj bi šlo v zadevi za podjetji Marinblu in Selea. Na izkoriščanje delavcev v obeh družbah na Kozini je junija opozorila Delavska svetovalnica. Tam zaposleni - Slovenci in tujci - so delali 12 in več ur dnevno, opisan je bil celo primer 40-urnega delovnega dne. Pri tem so bili ves čas pod kamerami, indijski delavci pa so bili nastanjeni kar v poslovnem obratu. V podjetjih so nato izvedli več inšpekcijskih nadzorov, julija je o tej problematiki razpravljal tudi odbor DZ za delo.
