V Kranju 5. mednarodna konferenca o človeški ribici
Jamski laboratorij Tular v sodelovanju z Mestno občino Kranj ter Zavodom za turizem in kulturo Kranj danes ter v nedeljo v Kranju organizira 5. mednarodno konferenco SOS Proteus, ki velja za edino znanstveno srečanje na svetu, osredotočeno na človeško ribico. Na konferenci se bo zbralo več kot 80 strokovnjakov in drugih udeležencev.
Kot je sporočil vodja Jamskega laboratorija Tular Gregor Aljančič, konferenco organizirajo vsaki dve leti z namenom širjenja znanja in spodbujanja multidisciplinarnega mednarodnega znanstvenega sodelovanja na področju raziskovanja in varstva človeške ribice ter vključevanja javnosti in lokalnih skupnosti v skrb za ohranjanje zdravih virov pitne vode.
Dosedanje konference SOS Proteus so s častnim pokroviteljstvom podprli tedanji predsednik države Borut Pahor, Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (Unesco), Evropska komisija ter italijansko okoljsko ministrstvo. Letošnjo konferenco pripravljajo pod častnim pokroviteljstvo predsednice DZ Urške Klakočar Zupančič, kar Aljančič vidi kot znak simbolične zavezanosti Slovenije, da človeško ribico ohranimo za zanamce.
Naslov tokratne konference je Človeška ribica in habitat kraške podzemne vode: raziskovalne metode in podatki za oceno stanja ohranjenosti. Na konferenci bo sodelovalo več kot 80 udeležencev, od študentov do priznanih strokovnjakov iz Slovenije, Belgije, Češke, Črne gore, Francije, Hrvaške, Irana, Italije, Nemčije, Romunije, Slovaške, Velike Britanije in ZDA, ki bodo v dveh konferenčnih dneh predstavili 33 prispevkov o novih trendih, metodah in spoznanjih.
Na konferenci bodo med drugim spregovorili o onesnaženju habitatov človeške ribice z mikroplastiko in mikrovlakni, o antropogenih ter okoljskih pritiskih na habitate, vplivu organskega onesnaženja na območju poplav ter o kmetijskih ukrepih za zaščito habitatov.
Kot je poudaril Aljančič, človeška ribica ni le najbolj karizmatični predstavnik podzemne naravne dediščine na svetu, temveč predstavlja tudi zavezo za ohranjanje njenega in našega življenjskega prostora.
"Medtem ko je človeška ribica že zdavnaj postala živi simbol naše kraške narave, pa tudi naše kulture, ter jo že 200 let ponosno razkazujemo milijonom obiskovalcev Postojnskih jam, pa ta ogrožena žival ni deležna naravovarstvenih ukrepov ali javne finančne podpore njenemu sistematičnemu preučevanju," je opozoril.
Pojasnil je, da si človeku nedostopno kraško podzemlje zmotno predstavljamo kot zadnji neokrnjeni del naše narave, a že dolgo ni več tako. "Z onesnaževanjem in nepremišljenimi posegi v ranljivo kraško okolje obremenjujemo podzemno vodo, ki je v Sloveniji edini vir pitne vode. Skoraj polovico jo črpamo prav iz življenjskega okolja človeške ribice," je izpostavil.
Da bi te znamenite in ogrožene jamske dvoživke znali ohraniti v prihodnosti, jih moramo najprej čim bolje spoznati, je prepričan Aljančič. Ta nadaljuje delo svojega očeta Marka Aljančiča, ki je v jami Tular v Kranju že leta 1960 vzpostavil laboratorij za raziskovanje človeške ribice.
