Delovna skupina NZS predstavila ugotovitve stanja v ženski reprezentanci

Predsednica te skupine z namenom preučitve razmer v ženski A-reprezentanci, je Maja Berger Levičar, sicer podpredsednica komisije NZS za predpise, člana pa Janko Turk, sicer predsednik komisije NZS za etiko in fair play ter nadomestni član izvršnega odbora NZS, in Bojana Pižent Kompara, predsednica komisije NZS za ženski nogomet. "Delovna skupina ni organ s preiskovalnimi pristojnostmi, ni disciplinski organ, je organ ugotovitvene narave," je uvodoma za STA pojasnila Berger Levičar.

Ta skupina je v obširnem, približno 40 strani dolgem poročilu prepoznala, "da je odnos igralskega kolektiva zaznamovan s pomanjkanjem zaupanja v vodstvo reprezentance in strokovnost tega, obenem pa so bili načeti medosebni odnosi znotraj reprezentance, kar se je na koncu odrazilo tudi v odprtem pismu reprezentantk".

Kot je poudarila, delovna skupina nima preiskovalnih pristojnosti, niti je ni enačiti s pristojnostmi organov pregona. "Pa vendarle. V obsegu našega zaznavanja ter naših pristojnosti nismo prepoznali takšnih razlogov, ki bi NZS velevali začetek kazenskopravnih postopkov torej postopkov pred organi pregona," je pojasnila Berger Levičar.

Kot pa je poudarila, so v poročilu obsežne ugotovitve, katerih skupni imenovalec je razkorak med obema poloma. "Med igralskim kolektivom in strokovnim vodstvom je po naših zaznavanjih res prišlo do znatne razgradnje," je povedala predsednica in dodala, da se je ta razgradnja dogajala dlje časa.

Igralke so selektorju oziroma strokovnemu štabu očitale marsikaj, opozorile so predvsem na razmere in medsebojne odnose na reprezentančnih zborih in treningih ter medsebojno komunikacijo. Berger Levičar je pojasnila, da se je skupina izognila vrednotenju strokovne usposobljenosti članov vodstva reprezentance, "ker to ni v naši pristojnosti".

O očitkih igralk o starokopitnosti je dejala, da gre tudi tu lahko za dva pola. "Eden glede samo samega ustroja trenažnih procesov in načina vodenja, kar pa se same vloge vodstvenega pristopa tiče, pa je očitno prišlo do odklonilnega odnosa igralk do njega," je povedala.

"Najbolj strukturirani očitki so bili usmerjeni v samo naravo komunikacije in na ravni kolektiva se je izoblikoval občutek, da je zasebnost igralk predmet neke diskusije. Tukaj bi razpoložljivost športnega psihologa ali drugega vzvoda zaupanja drugače vplivala. Po našem mnenju se ta občutek na ravni kolektiva ne bi bil zmožen izoblikovati do te mere, kot se je," je Berger Levičar povzela najbolj očitne očitke.

Dodala je, da so k posameznim ugotovitvam dali številna priporočila. "Zame ključni je ta, da bi NZS v ustroj ženske reprezentance ali reprezentanc nasploh pod okriljem NZS integrirala redno periodično preverjanje odnosov v reprezentanci z neodvisnim strokovnjakom. V primeru, da bi bilo dlje časa izgrajujoče se nezadovoljstvo prej zaznano, bi bil razvoj dogodkov drugačen," je še pristavila.

Dodala je, da so priporočila usmerili še v vnos določenih modulov veščin komunikacije, v smernice glede uporabe alkohola na reprezentančnih akcijah, v razpoložljivost športnega psihologa ter tudi v ponotranjenje in promocijo etičnega kodeksa krovne zveze.

"Mislim, da so vsi deležniki pozitivno sprejeli imenovanje te skupine. NZS se tudi sicer odgovorno loteva materij pod svojim okriljem, je pa tukaj prišlo do trenutka za samorefleksijo in vzpostavitev podlage za boljšo prihodnost ženskega nogometa," je še povedala predsednica delovne skupine in kot ključen nauk tega primera za družbo izpostavila dialog.