Slovenski nogomet s konsenzom za večje vključevanje mladih domačih nogometašev

Direktor slovenskih nogometnih reprezentanc Milenko Ačimović je v uvodu predstavitve novosti, ki je bila organizirana v obliko odprtega pogovora, najprej pohvalil vso slovensko nogometno stroko, ne le tisto v klubih na najvišji ravni. "Vse te fante, ki jih izbirajo najboljši klubi, je nekdo vzgojil. Zame je bilo v prejšnji vlogi pomembno, da je na tekmah igral po en nogometaš, na katerega sem lahko računal v reprezentanci do 21 let, kar je bilo delo slovenskih trenerjev."

Pravila za naslednji dve sezoni določajo, da bi v prvi ligi moral dobiti priložnost vsaj en doma vzgojeni nogometaš do 21. leta starosti, v drugi ligi pa po dva. In najpomembnejše je, da so idejo podprli prav vsi prvoligaški klubi in večina v drugi ligi. "Na to ne gledam kot na zaščito slovenskih nogometašev, ampak kot priložnost," je še dejal Ačimović. Analiza kaže, da gre za nogometaše, ki kasneje nastopajo za reprezentanco.

Čeprav je številka na pogled morda celo nizka, je generalni sekretar NZS Martin Koželj kasneje podkrepil odločitev z dejstvom, da se posamezni igralec lahko poškoduje, ne igra zaradi kazni, ali pa klub celo zamenja in vprašanje je, ali je tretji in četrti igralec mladi igralec, ki ga ima klub, dovolj kakovosten za prvoligaško konkurenco.

Na zvezi se zavedajo, da so posamezni klubi v preteklosti obšli pravilo nastopa mladih igralcev z zgodnjo menjavo, a dodajajo, da se je odnos do tega spremenil, vsekakor pa gre za dejavnik, ki ga bodo spremljali in še naprej iskali konsenz, ki ga doslej niso našli.

Novost je tudi, da bo na spisku 23 nogometašev, ki so prijavljeni za posamezno tekmo, moralo biti vsaj 10 slovenskih, število tujcev, ki ne prihajajo z območja Evropske unije, pa se s treh povečuje na štiri, v drugi ligi pa z enega na dva.

Na NZS so opozorili tudi na solidarnostna sredstva UEFA, namenjena klubom. Ta so se v zadnjem letu povečala s slabega 1,7 milijona evrov na 3,37 milijona, pri čemer bo 85 odstotkov sredstev oz. okoli 350.000 evrov na klub dobila deseterica prvoligašev, ki so se strinjali, da 15 odstotkov ali okrog 31.000 evrov po klubu namenijo drugoligašem.

Vsekakor vsote za drugoligaše predstavljajo tudi motiv za preboj v elito. Prvoligaški klubi si bodo razdelili tudi 10 odstotkov denarja, ki ga bo v evropskih tekmovanjih priboril najboljši slovenski klub, letos Olimpija ali Celje. Klubom pripadajo še sredstva od prodaje medijskih pravic.

Manjše klube po državi pa lahko veseli tudi dejstvo, da bodo po novem dobili večji delež nadomestila za nastope reprezentantov. Nazadnje si je 270.000 evrov razdelilo 96 klubov v Sloveniji, pri čemer je klub, za katerega je igralec registriran, dobil polovico nadomestila, ostalo pa klubi, kjer je igral pred tem. Po novem bodo aktualni klubi dobili le še 25 odstotkov, večji pa bo delež klubov, kjer je nabiral znanje pred tem.

Statistika potrjuje, da je 70 odstotkov nogometašev, ki nastopajo v prvi mladinski ligi, nogometno pot začelo v manjših klubih in napredovalo v večje sredine, zato so se na NZS odločili, da bodo ti deležni večjega deleža.

Na NZS so predstavili tudi vlaganja v infrastrukturo, v katero bo v šestletnem obdobju 2022-2028 iz različnih virov predvidoma vloženih devet milijonov evrov.