Anja Osterman na osmi letošnji tekmi osvojila šesto medaljo

"Vesela sem, da sem osvojila prvo medaljo na velikem tekmovanju v olimpijski disciplini. Sem veliko bolj vesela, čeprav sem bila v soboto druga na 200 m. Na tej razdalji sem si po vseh uspehih letos, tudi na SP me je premagala le olimpijska zmagovalka, želela zlata. Danes sem si bron razdelila z Danko Emmo Jorgensen, ki ima tri olimpijske medalje in po kateri se s trenerjem tudi zgledujeva. To je res neverjetno in sem na to zelo ponosna," je pojasnila Ostermanova, zakaj je veliko bolj vesela kot v soboto.

Predzadnji dan EP je zaostala le za Jorgensenovo. Na 500 m pa je dan pozneje zmagala Poljakinja Anna Paulawska, druga je bila Madžarka Eszter Rendessy (+1,100), Slovenka in Danka sta na tretjem mestu za zmagovalko zaostali za 1,325 sekunde. In tu se je zapletlo. Najprej so določili delitev tretjega mesta. Potem je bila Ostermanova nekaj časa četrta, pa spet tretja in nato četrta, preden je bilo dokončno jasno, da je vendarle dobila bron.

"Zelo stresno je bilo na koncu. Čutiš, da so čolni blizu, pa po prečkanju ciljne črte ne veš za uvrstitev. Najprej se je na ekranu prikazalo, da sem tretja in sem bila zelo vesela. Ko sem šla na tehtanje čolnov, sem bila četrta. Potem so me na koncu tega dogajanja poklicali, da naj grem obleč trenirko in da imam minuto časa. To je pomenilo, da grem na zmagovalni oder in sem bila spet res zelo vesela in ponosna," je nenavadno menjanje mest na zmagovalnem odru opisala Primorka.

V soboto jo je starter zmotil na začetku tekme, ko ji je popravljal čoln in jo je to spremljalo do konca sprinta, ko je dejala, da je verjetno zaradi tega, ker ni tega pustila nekje zadaj v zavesti, izgubila zlato. Stresno pa je bilo na začetku tudi na 500 m, a se je zadnji dan EP znašla veliko bolje.

"Zelo stresno je bilo že pred startom. S trenerjem sva imela že sestavljen načrt. Ker naj bi veter pihal v hrbet, bi začela že na polno. Ko pa sem prišla v startni blok, sem videla po zastavicah, da se je veter povsem obrnil. To pomeni, da je tekma časovno daljša in se bolečine v mišicah se prej pojavijo."

Zato se je v trenutku odločila za drugačno taktiko. "Zbrano sem začela prvih 400 m in v zadnjih 100 m šla na vso moč. Čeprav sem prej videla, da so tekmice blizu ali celo pred mano, sem ostala zbrana. Na koncu sem res veslala na vso moč, več ne bi mogla narediti."

Izpostavila je, da je ta medalja v olimpijski disciplini lepa popotnica za naprej. "Je tudi olajšanje, to sem si želela. Prvo leto samostojne članske poti in res neverjetni uspehi. Zelo sem zadovoljna, a se zavedam, da sem sedaj v samem vrhu. Bo kar zanimivo naslednje leto. Smo pa že po SP v Kanadi spremenili načrte in vadbo," je pojasnila željo po napredku.

Predvsem si želi, da povečala hitrostno vzdržljivost v zaključku. "Zmanjka me v zadnjih metrih, ko se odloča o medaljah, ker prehitro začnem v prvem delu proge. Delala bom na tem, da bom prvi del odveslala tudi bolj brez pritiska in imela več moči za boj za zmagovalni oder."

Sezona se z dvema velikima tekmama v avgustu še ni končala. Po kratkem postanku v Evropi se bo vrnila v Severno Ameriko, le da bo tokrat potovala v sosedo prizorišča letošnjega SP.

"V sredo letim v Oklahomo na superpokal, kjer bodo sodelovale le povabljene tekmovalke. Razen Madžarke bomo tam vse finalistke moje današnje tekme. A nastopile bomo v neolimpijskih razdaljah, denimo na 350 m, pa še presenečenja bodo. Tja grem bolj zaradi novih izkušenj. Veselim se že zaključka tega dogodka, ker me potem čaka še tridnevni oddih v New Yorku," je končala Ostermanova.